Svet zavoda SNG Opera in balet Ljubljana se je na ponedeljkovi seji seznanil s poročilom neodvisne revizijske hiše KPMG. Le ta je podala negativno mnenje o revidiranih računovodskih izkazih. "Svet ugotavlja, da bi se po mnenju neodvisnega revizorja poslovni odhodki v letu 2010 morali povečati za 675.060 evrov in bi zavod moral prikazati presežek odhodkov nad prihodki v znesku 673.110," piše v sklepu sveta zavoda.
Za pravilnost računovodskih izkazov je na podlagi zakona o javnih financah, zakona o računovodstvu in sklepa o ustanovitvi javnega zavoda odgovoren ravnatelj zavoda. Na podlagi omenjenih ugotovitev je zato svet s štirimi glasovi proti trem sprejel sklep, da ministrstvu za kulturo predlaga razrešitev Bervarja.
Svet zavoda je predlog o razrešitvi ravnatelja ljubljanske operne hiše posredoval ministru za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjanu Žekšu. Minister se mora sedaj do predloga sveta zavoda opredeliti. V primeru, da predlog podpre, lahko to privede do predčasne razrešitve Bervarja z mesta ravnatelja. "Svet zavoda je sprejel težko in odgovorno odločitev, za katero nosi vso odgovornost. Minister za kulturo pa mora tudi prevzeti odgovornost za svojo odločitev," je za STA dejal predsednik sveta zavoda Janez Lotrič.
Definicija in ovrednotenje ciljev
Na vprašanje, kje vidi možnosti za izboljšanje stanja v ljubljanski Operi, je Lotrič odgovoril, da bo moralo ministrstvo za kulturo v okviru kulturne politike države definirati cilje SNG Opera in balet Ljubljana in jih finančno ovrednotiti. Na tej osnovi bo lahko javni zavod sprejel program dela in finančni načrt. Za dolgoročno sanacijo stanja javnega zavoda pa je po Lotričevih besedah potrebno spremeniti predpise o delovanju javnih zavodov s področja kulture, upoštevaje specifiko umetniškega dela.
V SNG Opera in balet Ljubljana so v sporočilu za medije zapisali, da so se o oblikovanju zaključnega računa za leto 2010 odločali, upoštevaje objektivne pogoje poslovanja v letu 2010. Glede na enako prakso javnega zavoda za leto 2008 ter na osnovi pozitivnega mnenja ministrstva za finance, se je vodstvo zavoda odločilo za razmejitev, to je prenos določenih stroškov iz leta 2010 v leto 2011, 2012 in 2013. "S tem je javni zavod nase v celoti prevzel obveznost sanacije finančnega stanja, ki je nastalo zaradi večkratne preložitve selitve v matično hišo," so pojasnili.
Izguba in neporavnane obveznosti
Opozorili so tudi, da je primanjkljaj zavoda povezan s podedovanimi dolgovi in razmejenimi stroški operno-baletne hiše, ki so vplivali na tekoče poslovanje. Bervarja so ob prihodu na položaj pred dvema letoma pričakali nepokrita izguba iz leta 2005 v višini 166.225 evrov, razmejeni stroški iz leta 2008 v višini 557.416 evrov in neporavnane obveznosti do dobaviteljev v višini 224.061 evrov.
Na poslovanje SNG Opera in balet Ljubljana pa so, kot so zapisali, vplivale tudi tekoče težave. Že šesto sezono ansambel ljubljanske Opere deluje zunaj matične hiše, kar med drugim prinaša visoke stroške za najem prostorov, prav tako pa sta jim zaradi tega onemogočena pridobivanje sponzorskih sredstev in vsakršna tržna dejavnost, povezana z oddajo prostorov.
Vodstvo ljubljanske operno-baletne hiše je prepričano, da "je mogoče zagotoviti vzdržno poslovanje v primeru, da končno pride do selitve v obnovljeno hišo". Zavod je namreč samo od maja 2011 zmanjšal odprte obveznosti s približno 1,2 milijona evrov na 707.000 evrov oziroma kar za 41 odstotkov. Po maju pa v skladu s sprejetim rebalansom in ustreznimi ukrepi uspešno in načrtovano znižuje finančne obveznosti, še piše v sporočilu za medije.
