Danes objavljeni podatki se nanašajo na vprašanja, povezana s spoštovanjem človekovih pravic, o katerih je ali še bo odločalo sodišče v Strasbourgu.
Od 233 izrečenih sodb, ki so zadevale Slovenijo, je sodišče v kar 220 primerih ugotovilo vsaj eno kršitev evropske konvencije za človekove pravice. V večini primerov je šlo za kršitve 6. člena konvencije, ki govori o pravici do sojenja v razumnem roku.
Od že zaključenih primerov, ki so prišli pred veliki senat, sta v profilu Slovenije izpostavljena tožba hrvaških deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (sodišče jo je zavrglo, naslednice SFRJ pa pozvalo k dogovoru o tem vprašanju) ter primer Šilih proti Sloveniji, v katerem je bila Slovenija obsojena zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt tožnikovega sina v bolnišnici.
Poleg tega je bilo pred sodiščem 5. oktobra letos 3447 nerešenih pritožb proti Sloveniji, pri veliki večini se obravnava še ni začela.
Med še nerešenimi zadevami je sodišče med drugim izpostavilo tožbo zaradi nespoštovanja odločitev ustavnega sodišča glede izbrisanih, 160 primerov zaradi pogojev v zaporih na Dobu in v Ljubljani, okoli 350 pritožb zaradi kršitev pravice do poštenega sojenja v upravnih zadevah ter več kot 1000 pritožb varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH.
Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice je od leta 1998 Boštjan M. Zupančič, pred njim je ta položaj pet let zasedal Peter Jambrek. Poleg tega je v sodni pisarni sodišča od skupno 640 zaposlenih devet Slovencev. V 58,9 milijona evrov težak proračun sodišča za letos je Slovenija prispevala slabega pol milijona evrov.
