Zanje pa si ni vzel časa niti mariborski župan Franc Kangler. Čeprav pravijo drugače, smo neuradno izvedeli, da naj bi v omenjeni organizaciji celo razmišljali o drugem prizorišču za študentske olimpijske igre, ki pa ni v Sloveniji.

"Maribor je obljubljal kompaktne igre, kjer bo večina dogajanja strnjena v okolici mesta. Ker gre za velik dogodek s tri tisoč udeleženci, pričakujemo tudi primerno kakovostno infrastrukturo. Vendar s tem, kar je bilo storjeno doslej in kar smo te dni videli, nismo najbolj zadovoljni. Manj kot leto dni in pol pred začetkom univerzijade smo prepričani, da se morajo stvari premakniti," je jasno povedal generalni sekretar FISU Eric Saintrond in dodal, da odpoved tekmovanja zaradi časovne stiske ni več mogoča in da bi bila nepripravljenost na izvedbo tako za Maribor kot Slovenijo velika blamaža.

Saintronda skrbijo predvsem ledene površine, saj je v Mariboru še vedno samo ena, čeprav jih za izvedbo tekmovanja potrebujejo pet. Tekme v alpskem smučanju in teku na smučeh niso problematične, urediti je treba še zadeve okoli biatlona. Po besedah predstavnikov omenjene zveze imajo mariborski organizatorji čas do 27. novembra, da predstavijo poročilo, na podlagi katerega bo padla odločitev o usodi študentskih olimpijskih iger.

Okoli 45 milijonov evrov, koliko je po vrtoglavih 300 milijonih ostalo za proračun univerzijade, bi zadostovalo za minimalno izvedbo iger. A kaj, ko ni jasno niti, ali bo mariborska občina sploh lahko zagotovila dve tretjini tega zneska, kar je pogoj, da svojih 15 milijonov prispeva še država.

"S tem denarjem lahko zgradimo biatlonski stadion pod Pohorjem, vodovod iz reke Drave do prizorišč za umetno zasneževanje ter izhodni del za progo Jonatan. To je lažji del. Večji zalogaj so ledene ploskve, saj moramo za hokej obnoviti Ledeno dvorano Tabor in ji dozidati dodatno pokrito ledeno ploskev, zmanjšati tribune in podaljšati dvorano Lukna, kjer bi imeli hitrostno in umetno drsanje, v okviru javno-zasebnega partnerstva pa bi v dvorani Draš uredili steze za curling," je razložil Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora univerzijade, in dodal, da so jih nekoliko presenetile tudi terenske zahteve za izvedbo tekem, saj so le korak pod ravnijo (prave) olimpijade.

Ker je mariborska blagajna skoraj prazna, Vogrinec upa, da se bo nekaj dalo narediti z rebalansom proračuna, prodajo plinovoda ali zadolžitvijo. Kako se bodo lotili težav financiranja, smo želeli povprašati tudi župana Franca Kanglerja, vendar včeraj, petnajst minut pred tretjo uro, na občini ni bilo več nikogar.

"Da bi odpovedali univerzijado, ni v interesu ne Maribora ne Slovenije, niti Mednarodne univerzitetne športne zveze. Je pa gotovo ta projekt poln zamujenih priložnosti, saj bi po univerzijadi tako za mesto in regijo ostalo veliko športne infrastrukture," je dejal Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze, ki tudi zavrača razselitev športnih dejavnosti, če v Mariboru ne bi uspeli postaviti zahtevanih objektov. "To ni cilj štajerske prestolnice, pa tudi mednarodna univerzitetna športna zveza verjetno tega ne bi dopustila," še meni.