Predlog je že avgusta v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Majdo Širca (Zares). Vmes se je sicer nekoliko zapletlo, saj ni bilo jasno, ali bo predlog lahko sprejet še v tem mandatu, a po pozivih civilne družbe je DZ zakon uvrstil v obravnavo. Ker gre za skrajšano obravnavo, bi lahko bil predlog novele potrjen še pred volitvami.

Širčeva je v imenu predlagateljev dejala, da je novela "produkt sedanjega časa, ko se vse manj plačujejo prispevki zaposlenim", zaradi česar tudi njihovi otroci ne morejo priti do celovite zdravstvene pomoči. Spomnila je, da ustava otrokom zagotavlja celovito zdravstveno pomoč, a v praksi zaradi trenutne ureditve ni tako.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen je poudaril, da je vlada problematiko zavarovanja otrok zaznala, namen je bil to vprašanje rešiti skupaj z drugimi anomalijami. Rešitve so tako po njegovih besedah pripravili v osnutkih nove zakonodaje, a jim je zmanjkalo časa. Zato vlada predlogu novele ne nasprotuje.

Prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je izrazil zadovoljstvo, da se je ta problem, ki je obstajal že dolgo, končno zaznal. Spomnil je na širšo problematiko neplačevanja prispevkov, kar povzroča vedno težjo finančno situacijo v zdravstvu. "Če se ne bomo odločili za zaostritev plačilne nediscipline, se zna zgoditi, da bo zmanjkalo denarja za vse," je opozoril.

Člani odbora so izrazili naklonjenost predlogu in mu napovedali podporo. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je poudaril, da predlog podpira, če s tem ne bodo še poslabšali plačilne nediscipline na področju prispevkov oz. če to ne bi pripeljalo tudi do špekulativnega neplačevanja prispevkov.

Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je ocenila, da je predlagana novela nujna, saj rešuje univerzalno zdravstveno varstvo za otroke. Izrazila je še upanje, da bo naslednja vlada uporabila tekst novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je ministrstvo za zdravje že pripravilo, a je zmanjkalo časa za njegovo sprejemanje.

Nepovezana poslanka Julijana Bizjak Mlakar je sicer vložila dopolnilo k predlogu novele, po katerem bi pravico do zdravstvenih storitev zagotovili tudi drugim kategorijam, ki nimajo plačanih prispevkov, pri tem je med drugim izpostavila samozaposlene. Le v Sloveniji so namreč, tako Bizjak Mlakarjeva, storitve v zdravstvu pogojene s plačilom nekega prispevka. A njen predlog ni naletel na odobravanje.

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je opozoril, da si Slovenija ne more privoščiti, da bi samo zaradi predvolilnega časa govorili zgolj o pravicah, ne pa o dolžnostih. "Pravica in dolžnost bi morali iti z roko v roki. Nikjer v Evropi ni zdravstvo v celoti zastonj, če ne plačuješ določenih prispevkov. Dokaz so poškodbe naših turistov v tujini, na primer smučarjev," je še dejal.

Glede samozaposlenih je Fakin opozoril, da imajo ti "vedno možnost spremeniti svoj status in se prijaviti na zavodu za zaposlovanje, če ne morejo več plačevati prispevkov". "Gre za osebno odgovornost in tak samozaposleni prav dobro ve, da ni plačal prispevkov za obvezno zavarovanje," je še dodal. Glede zaposlenih v podjetjih, kjer jim niso plačevali prispevkov, pa je opozoril, da so ti kriti že zdaj.

Odbor je sicer znova potrdil novelo zakona o zdravilstvu, na katero je državni svet pred dnevi izglasoval veto.