V široki ponudbi starih-novih programov, ki naj bi obetali drugačno prihodnost, pa je slišati veliko političnih floskul, iz katerih je težko izluščiti že zgolj osnovno podobo: je določena stranka ali gibanje zbirka naprednih ali nazadnjaških idej?
Na deset zunajparlamentarnih strank, političnih gibanj in kandidatnih list, ki so se že ali se še nameravajo vključiti v predvolilno kampanjo, smo naslovili nekaj osnovnih vprašanj, za katera verjamemo, da so pomembna za trenutni oziroma kratkoročni položaj slovenske države in za (moralno) podobo njene politike. Iz odgovorov, smo predvideli, bo mogoče razbrati, v katero smer naj bi se razvijala Slovenija, če bi tisti, ki so odgovarjali, imeli priložnost soustvarjati slovensko prihodnost. Vprašalnike nam je vrnilo šest naslovnikov. Stranki Nova Slovenija in Slovenska unija ter Gregor Virant niso odgovorili, iz kabineta Zorana Jankovića pa so nam posebej sporočili, da župan ne bo odgovarjal.
Za povečavo kliknite na sliko!
Nekaj vprašanj smo poiskali v travmatični preteklosti, ki zaradi tega, ker ni bila nikoli ustrezno obravnavana, drži v kleščah slovenski parlament. Zanimalo nas je, ali je politična garnitura "prihodnosti" sedem desetletij po drugi svetovni vojni pripravljena simbolično skleniti narodno spravo. Z načrtovano postavitvijo spomenika vsem žrtvam vojne in povojnih pobojev na Kongresnem trgu ni zadovoljno le gibanje Fokus 2031, v katerem je najvidnejši akter evropski poslanec NSi Lojze Peterle. Odgovorili so, da je spomenikov padlim v vojni veliko, da pa Sloveniji manjka spomenik "žrtvam revolucije". Vprašanje, na katerem se tehta politična morala, je tudi reševanje položaja izbrisanih. Polovica se jih je opredelila za individualno (sodno) obravnavo morebitnih krivic, stranka SMS-Zeleni, Matjaž Hanžek (TRS) in Franc Žnidaršič (v imenu Demokratične stranke dela) pa bi položaj uredili s pavšalnimi odškodninami in s programi socialno-ekonomske pomoči izbrisanim. Junija sprejeti družinski zakonik, ki mu grozi referendum, podpirajo štiri stranke, Fokus 2031 omenja "nujne modifikacije v nekaterih delih", v županskem Gibanju za Slovenijo pa so edini odkrito zapisali, da se ne strinjajo z možnostjo, da istospolni partnerji posvojijo otroka svojega partnerja, s katerim živijo v skupnosti.
Na zunanjepolitičnem področju so stranke dokaj usklajene. Ob vprašanju, ali naj v skladu z letos prenovljenim zakonom o tujcih Slovenija iz Guantanama sprejme katerega od ujetnikov, proti katerim ZDA ne vodijo postopkov, ki niso ničesar obtoženi in niso bili za nič obsojeni, so vsi vprašani izkazali humanitarni čut. Pri tem pa sta Hanžek (TRS) in stranka Zeleni Slovenije opozorila, da so za (blago)stanje takšnih ujetnikov najbolj odgovorne ZDA, medtem ko so v Gibanju za Slovenijo poudarili, da bi s sprejemom ujetnikov sodelovali "v napačnih in nehumanih aktivnostih drugih". Ob vprašanju, ali naj Slovenija sodeluje pri reševanju prezadolženih članic EU, je izrazito nasprotovalo le Gibanje za Slovenijo, vsi vprašani pa bi načelno podprli članstvo Palestine v Združenih narodih. Nihče od njih tudi ne bi v "gospodarski diplomaciji", kadar gre za odnose z nehumanimi režimi, dal prednost poslu pred opozarjanjem na kršenje človekovih pravic. Več odgovorov je objavljenih v tabeli.
Rezultati nedavno objavljene javnomnenjske raziskave Politbarometer so pokazali, da so dva meseca pred volitvami volilci "v stanju nizke opredeljenosti in pričakovanja". Morda jih bo ravno nastajanje novih gibanj in strankarskih formacij prebudilo. Politbarometer pravi, da bi petintrideset odstotkov volilcev, ki so strankarsko neopredeljeni, oziroma tistih, ki se volitev sicer ne bi udeležili, ravno zaradi pojava novih strank in gibanj z večjo verjetnostjo odšlo na volišča. Največ tistih, ki bi se zaradi novih strank in gibanj udeležili volitev, bi volilo Stranko za trajnostni razvoj Slovenije (18 odstotkov), listo Zorana Jankovića (13 odstotkov) in župansko Gibanje za Slovenijo (8). Šestnajst odstotkov od teh pa bi volilo katero drugo novo stranko ali gibanje.
