"S tem javnim povabilom vabimo delodajalce k oddaji ponudb za izvedbo projektov usposabljanja za njihove zaposlene. Projekti lahko vključujejo splošna in/ali posebna usposabljanja," sporočajo iz sklada. Tako lahko ponudbo na povabilo oddajo pravne ali fizične osebe (samostojni podjetniki), ki so registrirani za opravljanje dejavnosti, in druge osebe zasebnega prava. Predložiti morajo izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec za izvedbo projekta UIZ 2011/2012 z izjavo o izpolnjevanju pogojev za oddajo ponudbe. "Novost pri javnem povabilu je, da bo izbor ponudnikov tokrat potekal glede na merila, ki bodo določena v javnem povabilu, in ne več po vrstnem redu prispetja ponudbe do porabe sredstev. Izbrane bodo tiste ponudbe, ki jim bo strokovna komisija v skladu z omenjenimi merili dodelila največ točk," opozarjajo v skladu.
Namen javnega povabila je, pojasnjujejo v skladu, spodbujanje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. Z javnim povabilom želi sklad spodbujati delodajalce, da začnejo sistematično vlagati v zaposlene in tako v skladu s potrebami na trgu dela prispevajo k odpravi strukturnih neskladij in izboljšanju usposobljenosti človeških virov ter povečanju mobilnosti in zaposljivosti. Sicer pa slovenski izobraževalni sistem ne ve prav dobro, kaj početi z izobraževanjem odraslih, čeprav nihče več ne dvomi, da je to nujno potrebno, je na posvetu o beli knjigi o vzgoji in izobraževanju poudarila dr. Angelca Ivančič. Dodala je, da je to področje izjemno heterogeno, zelo različne so tudi njegove ciljne skupine. Že v prejšnji beli knjigi je bilo izobraževanje odraslih po njenem ustrezno opredeljeno, temeljilo je na konceptu vseživljenjskega učenja in je bilo vključeno v zakonodajo. "Analize podatkov pa kažejo, da se vsi pristopi niso vnesli v prakso," je opozorila. Tako se je leta 2000 udeležba odraslih pri izobraževanju začela zmanjševati, namesto da bi se konstantno povečevalo. Neurejene so ostale predvsem njihove neformalne oblike.
V letošnji beli knjigi po besedah Ivančičeve temeljno načelo izobraževanja odraslih še vedno ostaja vseživljenjsko učenje. Sistem mora po njenem postati enakopraven in enakovreden mladinskemu izobraževanju, saj danes ni tako. "To se kaže pri financiranju, stabilnosti financiranja, pogojih za delo izvajalcev in podobno." Ob vsem tem pa je treba imeti v mislih mednarodne primerjave - razlike med bolje in slabše izobraženimi so pri nas bistveno večje kot v drugih državah. Med starejšimi je pri nas veliko takih z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo, kar pa dandanes ni več dovolj za vključevanje v sodobna družbena dogajanja, je opozorila Ivančičeva.