Čim hitrejša prodaja nasedlega projekta je po Klenovšku najboljša rešitev za globoko gradbeno jamo sredi mesta, ki jo bi morali že zdavnaj pozidati. "V stečajnem postopku smo nazaj uvedli redne meritve premikov gradbene jame. Tako bomo lahko še pravočasno ukrepali, če bomo zaznali večje premike. Za zdaj meritve ne kažejo nič neobičajnega, ne moremo pa vedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti," pravi Klenovšek.
Gregor Rihar, direktor družbe IZTR in projektant garažne hiše pod Kongresnim trgom, poudarja, da je izkop gradbene jame začasen poseg, ki ga je treba varovati. "Gradbene jame je treba čim prej pozidati. Če se hitro ne bo našel nov investitor, bi bilo po mojem mnenju najlažje in verjetno najceneje to gradbeno jamo zasuti. Ampak vedeti moramo, da tudi to še zdaleč ni enostaven poseg, saj je treba paziti, da je zasutje pravilno stisnjeno, sicer bi še vedno lahko tvegali določene premike," meni Rihar. Dodaja, da so nepozidane gradbene jame problem, ki ga je na plan le še bolj povlekla gospodarska kriza. Po njegovem mnenju bi bila v prihodnosti najboljša rešitev, da bi upravne enote gradbena dovoljenja izdajale šele po tistem, ko bi investitor zagotovil finančna sredstva za projekt.
Na Mestni občini Ljubljana so nam pojasnili, da se problema gradbene jame na Bavarskem dvoru, ob kateri potekata glavna vročevodna in vodovodna žila mesta, zavedajo, vendar formalno, razen tega, da so stečajnega upravitelja pozvali, naj čim prej konča postopek, ne morejo ukrepati. Na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor so nam pojasnili, da niso prejeli nobene prijave o gradbeni jami, bodo pa kot prijavo razumeli naša vprašanja in na Bavarski dvor poslali gradbenega inšpektorja.
