"Gre za premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic. Ta kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča," poudarjajo v Amnesty International Slovenija.
Smrtna kazen družbi ne nudi dodatne zaščite. Znanstvene študije niso uspele dokazati, da smrtna kazen preprečuje kriminal učinkoviteje od ostalih vrst kazni, poudarjajo v organizaciji, podobnega mnenja pa je tudi profesor z Univerze v Oxfordu Roger Hood, ki se je prejšnji teden mudil v Sloveniji. "Ni dokazov, da je smrtna kazen nujna za odvrnitev od umora. Dosmrtna ječa ali večletna zaporna kazen sta enako učinkoviti," je STA dejal Hood, ki je med drugim predaval v Ljubljani in Mariboru.
Trend razmišljanj po svetu je, da se popolnoma odpravi smrtna kazen. Ideja o tem se širi po vsem svetu, med drugim se tudi na Kitajskem pojavljajo prizadevanja za ukinitev smrtne kazni ali omejitev njene uporabe, je dejal Hood.
Povedal je, da se je od konca 80. let prejšnjega stoletja v povezavi s svobodo in novimi demokracijami v Evropi ter razvojem držav v Afriki in drugih delih sveta število držav, ki so odpravile smrtno kazen, podvojilo. Tako je danes le še nekaj držav, ki še izvajajo smrtno kazen. Lani so smrtno kazen po njegovih podatkih izvedli v 23 državah.
Cilj mednarodnih prizadevanj je popolna odprava smrtne kazni, pravi Hood, ki sam močno podpira takšna prizadevanja in meni, da bi jih morale podpirati tudi evropske države. EU in Svet Evrope lahko namreč s svojo politiko vplivata na odpravo smrtne kazni v drugih delih sveta.
Problem smrtne kazni je, da jo je nemogoče določiti brez vnaprejšnje diskriminacije in brez napak. "Napake se vseskozi pojavljajo," je opozoril Hood in spomnil na primer Američanke Amande Knox, ki je bila po štirih letih zapora zaradi domnevnega umora sostanovalke v Italiji nedavno izpuščena. Vedno obstaja problem možne napake, opozarja profesor.
