Če namreč državni zbor do takrat ne bo prižgal zelene luči spremembam energetskega zakona, ki jih je vlada po dveh dneh razprave sprejela na petkovi dopisni seji, bo Geoplin zelo verjetno že prihodnje leto ostal brez lastništva v svoji hčerinski družbi Geoplin Plinovodi. To bi pomenilo, da bi matični Geoplin odprtje plinskega trga pričakal brez pomembnega dela premoženja. Slednje bi ostalo v bilancah družbe Geoplin Plinovodi, kar bi lahko kapitalsko oslabljenemu "matičnemu" Geoplinu otežilo pogajanja z dobavitelji na veleprodajnem trgu (Gazprom) pri jamstvih za dolgoročno izpolnitev sprejetih pogodbenih obvez.
Brez zakona Geoplinoma ostane le ločitev
Za odgovor na vprašanje, zakaj je preoblikovanje Geoplina usodno odvisno od sprememb energetske zakonodaje, se je treba vrniti v leto 2009. Takrat je začela veljati tako imenovana evropska plinska direktiva, ki je članicam EU naložila strogo ločitev tržne in infrastrukturne dejavnosti na področju plina. Pri tem je članicam ponudila dve možnosti: lastniško ločitev dejavnosti in milejšo obliko razvezave, po kateri bi lahko na primer družba Geoplin Plinovodi kot "neodvisni operater prenosnega sistema" (ITO) ostala v lasti Geoplina, a se ta ne bi smel kakor koli vpletati v njeno poslovodstvo ali si z njo izmenjavati podatkov.
Čeprav sta preoblikovanju po modelu ITO naklonjena oba največja družbenika Geoplina (država in Petrol), ki skupaj obvladujeta približno tričetrtinski delež, pa je to pod vprašajem zaradi zamud pri spreminjanju energetske zakonodaje. Do zdaj veljavni energetski zakon modela ITO ne pozna, novi energetski zakon, ki bo v enem od kar 560 členov zajemal tudi plinsko direktivo, pa je bil še pred nekaj dnevi v javni obravnavi, kar pomeni, da ga državni zbor zagotovo ne bo sprejel v sedanjem sklicu. Četudi bi ga v prvih mesecih prihodnjega leta vendarle potrdili novoizvoljeni poslanci, bi Geoplinu za preoblikovanje po modelu ITO zmanjkalo časa. V skladu z direktivo EU mora namreč vlogo za certificiranje, ki je pogoj za soglasje agencije za energijo in evropske komisije, vložiti do 3. novembra. Ker Geoplinu, ki bi mu v nasprotnem primeru ostala le lastniška ločitev (izpeljati bi jo moral do marca 2013), za preoblikovanje nujno potrebuje zakonsko podlago, so se na ministrstvu za gospodarstvu težavo začasno odločili rešiti z "obvodom", natančneje popravki obstoječega zakona.
Bo država ujela rok?
Bo državi in Geoplinu torej uspelo ujeti roka (20. oktober oziroma 3. november) za oddajo vloge, ki bi jima lahko prihranila zapleteno lastniško oddelitev plinovodne infrastrukture iz Skupine Geoplin in njen odplačni prenos v roke države? "Sklicali smo že skupščino, ki bo odločala o prilagoditvi izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja v skupini Geoplin zahtevam iz direktive. Vsekakor bi model ITO družbi Geoplin zagotovil največ prednosti, družbi v skupini Geoplin pa sta sposobni v roku izpolniti pogoje za certificiranje," odgovarjajo v upravi Geoplina, ki jo vodi Boštjan Napast.
Hitreje bi se lahko zapletlo na strani države - vlada bo je namreč šele včeraj sprejela ustrezne popravke zakona, ki naj bi ga državni zbor (ta bo po 21. oktobru razpuščen) obravnaval po nujnem postopku. Čeprav bodo torej poslanci drugo in tretjo obravnavo sprememb zakona opravili na isti seji, ob morebitnem nasprotovanju modelu ITO popravnega izpita ne bi več imeli. Na agenciji za energijo včeraj niso želeli dajati izjav. V Geoplinu pa so na vprašanje, kako bi lastniška razvezava Geoplina in Geoplina Plinovodov vplivala na nadaljnje samostojno kupovanje plina od Gazproma in drugih partnerjev, odgovorili, da "je o lastniškem ločevanju je preuranjeno sklepati, saj je odločitev o tem pridržana lastnikom". Prvi nadzornik Geoplina Matjaž Novak pa dogajanja ne želi komentirati.
primoz.cirman@dnevnik.si
