Johnson Sirleafova se namreč po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v svoji domovini sooča s številnimi kritikami, petkova razglasitev, da je dobitnica letošnje Nobelove nagrade za mir, pa bi ji lahko pomagala, da na volitvah vendarle zbere dovolj glasov za svoj drugi predsedniški mandat.

72-letna Sirleafova, ki je prva predsednica kake afriške države postala leta 2006, je po besedah norveškega odbora za Nobelove nagrade "vse od inavguracije leta 2006 prispevala k zagotavljanju miru v Liberiji, podpiranju gospodarskega in socialnega razvoja ter krepitvi položaja žensk".

Obenem je očarala tuje investitorje in upnike, ki so državi, potem ko so jo v letih 1989-2003 pretresale krvave državljanske vojne, odpisali več milijard dolarjev dolga. Obenem je poskrbela za investicije v sektorjih, kot so pridobivanje železove rude, pridelava palmovega olja in izkoriščanje nafte, poroča AFP.

Čeprav je Johnson Sirleafova postala ljubljenka mednarodne skupnosti, pa se doma sooča tudi s številnimi kritikami. Očitajo ji predvsem nekaznovanje odgovornih za kršitve človekovih pravic med državljanskimi vojnami, v katerih je umrlo okoli 250.000 ljudi, pa tudi to, da v državi številnih etničnih nasprotij še ni dosežena narodna sprava.

Poleg tega jo kritizirajo, ker ni uspela uresničiti priporočil iz poročila posebne komisije za resnico in spravo. Ta je med drugim sestavila seznam oseb, ki naj bi jim zaradi podpore nekdanjemu predsedniku Charlesu Taylorju za 30 let odvzeli pravico do udejstvovanja v javnem življenju. Na seznamu je tudi sama predsednica.

Država se poleg tega sooča z 80-odstotno brezposelnostjo, hudo revščino in razširjeno korupcijo, liberijska policija in pravosodje pa sta po ocenah nevladne organizacije Amnesty International neusposobljena, podkupljiva in odgovorna za številne zlorabe.

Glavni tekmec Johnson Sirleafove na torkovih volitvah bo 70-letni odvetnik Winston Tubman, nečak nekdanjega liberijskega predsednika Williama Tubmana, ki velja za očeta moderne Liberije. Tubman bo na volitvah nastopil kot kandidat stranke Kongres za demokratične spremembe (CDC), podpira pa ga tudi protikandidat Johnson Sirleafove v drugem krogu predsedniških volitev leta 2005, nekdanji nogometaš George Weah.

Med skupno 16 predsedniškimi kandidati sta poleg tega še priljubljeni Charles Brumskine iz stranke Svoboda ter senator in nekdanji vojaški poveljnik Prince Johnson, ki je kmalu po izbruhu vojne leta 1990 usmrtil tedanjega predsednika Samuela Doea.

Slednji je oblast prevzel v vojaškem udaru leta 1980, s katerim so afriški Liberijci prvič odvzeli oblast potomcem nekdanjih ameriških osvobojenih sužnjev. Upor proti Doeu je leta 1989 začel Charles Taylor. V državljanski vojni, ki je sledila, je umrlo okoli 250.000 ljudi.

Taylorja je posebno sodišče ZN v Haagu leta 2003 obtožilo vojnih zločinov v sosednji Sierra Leone. Marca 2006 so ga predali sodišču, kjer še vedno čaka na razsodbo, medtem ko ga za zločine v lastni državi niso nikoli preganjali.

Tokratne volitve bodo nekakšen lakmusov test za krhko demokracijo v državi, ki še vedno čuti posledice dolgoletnih vojn. Liberijske oblasti še vedno niso uspele vzpostaviti nadzora nad celotnim državnim ozemljem, v državi pa je prisotnih 8000 pripadnikov misije ZN.

Poleg tega so v Liberijo iz sosednje Slonokoščene obale v minulih mesecih prišli številni oboroženi pripadniki milic, ki so se čez mejo zatekli zaradi nasilja po volitvah, na katerih je bil za novega predsednika Slonokoščene obale izvoljen Alassane Ouattara.