Grška vlada je napovedala, da bo v roku enega leta zaradi zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja odpustila 30.000 javnih uslužbencev, s čimer bo privarčevala 300 milijonov evrov. Hkrati je napovedala tudi uvedbo novih davkov, s čimer bi primanjkljaj zmanjšali še za 7,1 milijarde evrov. Grčije je v nezavidljivem položaju, vsakokratne špekulacije o morebitnem bankrotu pa povzročijo socialne nemire, saj so varčevalni ukrepi usmerjeni v zmanjševanje plač, pokojnin in zviševanje davkov.

Vsem varčevalnim ukrepom navkljub je jasno, da junija zastavljen cilj, s katerim bi javnofinančni primanjkljaj znižali na 7,6 odstotka BDP, ne bo dosežen. Po ocenah naj bi ta znašal 8,5 odstotka BDP, zato si finančni ministri območja evra prizadevajo za dodatne ukrepe in privatizacijo. O naslednji, 8 milijard visoki tranši posojila se grška vlada še pogaja s predstavniki tako imenovane trojke, ki jo sestavljajo predstavniki IMF, ECB in evropske komisije. Po navedbah grškega finančnega ministra lahko Grčija brez te tranše preživi do sredine novembra.

Trg grške obveznice vrednoti na okoli 50 odstotkov nominalne vrednosti, zato ostajajo skrbi, da bi morebitni odpisi preživetje bank postavili pod vprašaj. Morebitni bankrot Grčije bi bil za Evropo to, kar je bil propad Lehman Brothers za Ameriko. Sicer z nekaj bistvenimi razlikami, vendar bi verjetno sprožil nov finančni šok oziroma drugi val globalne recesije. Banke so namreč že zdaj precej zadržane pri medsebojnem posojanju denarja, kar nakazuje nova rekordna vrednost obresti za posojila čez noč pri ECB. Cene bančnih delnic so bile precej pod pritiskom in so si opomogle šele po tem, ko je iz evropske komisije prišel predlog o usklajeni akciji vseh držav članic EU za dokapitalizacijo bank in novih stresnih testih, ki bi preverili predvsem pripravljenost bank na morebiten odpis dolgov. Zadnji stresni testi, ki so jim bile evropske banke podvržene pred tremi meseci, so namreč razkrili izpostavljenost bank do posamezne države s predpostavko, da državne obveznice ne nosijo tveganja, zato se pripravljajo novi, katerih cilj je razkriti predvsem pripravljenost na morebitni odpis dolgov Grčiji. Evropska bančna agencija bo za vsako državo pripravila tudi poročilo o potrebi po svežem kapitalu v primeru odpisa grškega dolga.

Vse navedeno kar kliče po drznejših ukrepih evropskih politikov, ki bodo morali dati prednost reševanju trenutne situacije pred posameznimi nacionalnimi interesi, ter po čimprejšnji dokapitalizaciji evropskih bank, ki si še niso povsem opomogle od začetka krize. Skratka, treba bo storiti vse, da bi se ob morebitnem črnem scenariju izognili ponovnemu finančnemu kolapsu.

Avtor članka ni lastnik omenjenih delnic. ALTA Invest d.d. in z njo povezane osebe so lahko lastniki delnic, omenjenih v članku.