Slovenci so v zgodovini regate, ki poteka v Tržaškem zalivu, dobro zapisani. Koprski jadralec Mitja Kosmina je tri zaporedne zmage dosegel že med letoma 1995 in 1997 z jadrnico Gaia Legend in se po vrsti drugih mest na vrh Barcolane vrnil leta 2009 z vrhunsko posadko in tehnološko dovršeno, povsem slovensko jadrnico Maxi Jeno.

Ta zmaga je mu je sprva obetala naziv častnega meščana Trsta, kar bi bilo glede na zgodovino medsosedskih odnosov pravi precedens, vendar so se številne tržaške politične stranke uprle, zato je takratni župan Roberto Dipiazza Kosmini podelil "zgolj" častni grb mesta Trst.

Slovenci so bili uspešni tudi na lanski Barcolani, ko je na cilj kot prva priplula Esimit Europa 2 v lasti podjetnika Igorja Simčiča. Esimit Europa2 je tudi letos označena kot favoritinja, na njenem krovu bo, poleg Simčiča, edini Slovenec še izolski jadralec Vasilij Žbogar, ki je nosilec dveh olimpijskih medalj.

Žbogar je za Dnevnik povedal, da "pričakujemo zmago, saj sta tako jadrnica kot posadka vrhunsko pripravljeni. Kot kaže, bo vreme vetrovno, zato bo regata toliko bolj zanimiva tudi za obiskovalce prireditve". Bogat je tudi program, ki spremlja nedeljsko Barcolano.

Poleg številnih manjših regat, jutri bo na primer potekala atraktivna regata starodobnih plovil, tržaške "rive" ponujajo pester sejemski in zabavni program. Med zanimivostmi za široko publiko so dvodnevni brezplačni koncerti na Trgu Enotnosti v Trstu, kjer bodo danes in jutri nastopili številni priznani glasbeniki, osrednji glasbeni gost bo italijanski kantavtor Raf, ki bo nastopil jutri, dan pred veliko regato in ognjemetom, ki bo v nedeljo zvečer osvetlil Tržaški zaliv.

Pozivi k bojkotu rekordne regate

Okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) je včeraj javno pozvala vse jadralce, ki so se prijavili na letošnjo Barcolano, naj jo protestno bojkotirajo "zaradi dejstev, ki se nanašajo na njeno izvedbo in morebitno postavitev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu", meni predsednik AAG Vojko Bernard.

Poziv za zavrnitev letošnje Barcolane so v organizaciji posredovali tudi nekaterim primorskim županom. Koprski župan Boris Popovič nam je glede poziva dejal: "Sem proti plinskim terminalom in načrtom Gas Natural v zvezi z njimi, ne pa proti temu, kam vlagajo denar."

Na izolski občini pa so nam pojasnili, da so že sprožili protest proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu. "Avgusta smo namreč skupaj z Občino Piran pristopili k tožbi proti plinskim terminalom, ki so jo pred tem sprožile Mestna občina Koper ter zamejski občini Milje in Dolina.

Občina Izola odločno nasprotuje plinskim terminalom, ker menimo, da bi ti terminali pomenili nepredstavljivo škodo za vse občine v Tržaškem zalivu, tudi za našo. Dovoljenja za izvedbo regate v slovenskem morju pa ne izdajajo posamezne občine, temveč Uprava RS za pomorstvo," razlagajo v izolski občini.

Podobno pojasnjujejo v piranski občini, kjer še pravijo, da je "stališče Občine Piran glede gradnje off shore terminala in plinovoda Trst-Gradež-Vileš jasno in še naprej bomo nasprotovali gradnji, saj je turizem naš glavni vir dohodka, zato se ne moremo in se ne bomo sprijaznili z gradnjo ekološke bombe pred našo obalo".

AAG opozarja na spornost tega, da je pokrovitelj Barcolane španski energetski gigant Gas Natural, ki v Tržaškem zalivu načrtuje gradnjo plinskih terminalov. "Če bo zgrajen morski terminal na morju, ne bo več mogoče izvesti tega tekmovanja, saj jadrnice ne bodo več mogle pluti po tej progi," je prepričan Bernard, ki opozarja na to, da bi gradnja uplinjevalnikov vplivala na biodiverziteto morja in ekonomski obstoj obmorskih mest.

Italijansko okoljsko ministrstvo je že pred časom namreč izdalo okoljevarstveno soglasje za morski plinski terminal in plinovod Trst-Gradež-Vilež. Konkretnih protestnih akcij okoljevarstveniki letos ne bodo organizirali, saj menijo, da ne bi imele zadostnega učinka, poleg tega so nekateri predstavniki združenja že v kazenskih postopkih zaradi domnevnega blatenja dobrega imena družbe Gas Natural, s tem ko so med lansko Barcolano razdeljevali letake, s katerimi so predstavljali sporne dejavnosti družbe v Srednji Ameriki.

Zato v AAG ciljajo predvsem na zavest ljudi, ki se udeležijo Barcolane, "ali se bodo zavzeli, da morje ostane takšno, kot je, ali jih čisto nič ne briga, po kakšnem morju bodo pluli v prihodnosti", je ocenila okoljevarstvenica Zofija Pavlin.