Okrožna državna tožilka Bojana Podgorelec, ki je pred več kot desetimi leti spisala obtožnico, je prepričana, da je Borutu Rataju dokazala zlorabo položaja in pravic, soobtoženemu Tomislavu Ajdiču in Mladenu Kerinu pa je dokazala kaznivo dejanja napeljevanja k omenjeni zlorabi. Prvoobtoženca, bivšega vodjo sektorja za poslovanje z občani NKBM, naj bi namreč v začetku leta 1995 napeljali k temu, da je vodji lenarške ekspoziture NKBM Miroslavi Bregant naročil, da naj jim odobri na stotine kreditov v nasprotju s predpisi in zakoni.

Sklepna beseda tožilke je bila v bistvenih točkah identična z tisto, ki jo je povedala 20. septembra 2005 med prvostopenjskim sojenjem. V tistem postopku je sodni senat Rataju prisodil štiri leta in deset mesecev zapora, Poštraku tri leta in deset mesecev, Ajdiču tri leta in štiri mesece ter Kerinu dve leti in osem mesecev zaporne kazni. Višje sodišče je oktobra 2006 vsem dvignilo kazen na štiri leta in osem mesecev zapora, vrhovno sodišče pa je 18. novembra 2008 razveljavilo pravnomočno sodbo in postopek vrnilo v ponovno sojenje.

Podgorelčeva ni pristala na tezo obrambe, da je sporno kreditiranje na lastno pest in mimo njenih nadrejenih vodila Bregantova. "Takšen obseg kreditov je lahko zagotovil izključno Rataj," je trdila in spomnila na obremenilno pričevanje notranje revizorke Bože Korbar. "Pri Rataju ne gre za opustitev dolžnega ravnanja, temveč za naklepno zlorabo položaja in pravic." Opomnila je še, da je pridobljena premoženjska korist v višini 2,76 milijarde tolarjev kar 505-krat presegala spodnjo zakonsko predpisano mejo za veliko premoženjsko korist.

Pred šestimi leti je tožilka za obtožene zahtevala osem let zapora. Zaradi časovne zamaknjenosti dogodka - od njega je minilo več kot 15 let - je včeraj predlagala za polovico nižjo kazen.

"To je edinstven proces v moji praksi," je zatem izpostavil Ratajev zagovornik Emil Zakonjšek. "Kot pravnik in državljan sem razočaran in prizadet nad tem postopkom, ki je zanikal vsa načela pravne države." Obtožba zoper Rataja je po njegovem prepričanju že zdavnaj zastarala, "nadaljevanje postopka pa pomeni eklatantno kršenje človekovih pravic".

Stojan Zdolšek, ki tudi brani Rataja, je opomnil, da obtoženi ni imel nobenega motiva zlorabiti svoj položaj. Imela pa ga je pokojna Bregantova, saj je živela prek svojih možnosti in si je zato izplačevala nelegalne kredite. Hkrati je bila v ljubezenskem razmerju s Poštrakom, s katerim je kupovala polovico hiše. Rataja mora sodišče v vsakem primeru oprostiti, ker za njegovo krivdo ni niti enega dokaza, je še zahteval odvetnik

"O tem, da je Mladen Kerin nagovarjal Rataja, ne obstaja niti en indic, kaj šele dokaz," je opozoril Daniel Planinšec. Po njegovem prepričanju je tudi zoper Kerina obtožnica zastarala. "Nikoli se ni skrival ali pobegnil, temveč je bil bolan," je govoril Planinšec, njegov klient pa se je med poslušanjem naslanjal na okensko polico in zrl nekam v daljavo. "Končno smo prišli do konca tega maratonskega procesa," je zavzdihnil Ajdičev advokat Boris Mileta. Po njegovih besedah so soobtoženi v preiskavi obdolževali Rataja zato, ker je bila to taktika obrambe, s katero so poskušali zaščititi Bregantovo.

"Nisem kriv," je nazadnje potožil Rataj, "na pamet mi ni padlo, da bi Bregantovi dajal takšna navodila." Kerin ni povedal ničesar, Ajdič pa je še enkrat ponovil, da Rataj s spornim kreditiranjem nima ničesar. Sodišče bo sodbo razglasilo v ponedeljek.