Da je bilo zanimanje javnosti veliko, ne preseneča, saj gre za odmeven oziroma celo zloglasen primer, bolj zanimivo pa je, da si je tudi med italijansko javnostjo predvsem Knoxova (Sollecito precej manj) pridobila svoje privržence, ki so prepričani o njeni nedolžnosti. Zanimivo zato, ker javnost praviloma sočustvuje z žrtvijo, osumljence pa že ob najmanjših sumih pribija na križ. A tokrat je bilo nekoliko drugače. Dr. Peter Umek s fakultete za varnostne vede ocenjuje, da so svojo vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja odigrali nezaupanje javnosti v delo policije ter prepričljive Knoxine solze. "Čustveno je delovala zelo prepričljivo, kar ljudje radi dojemajo kot izraz nedolžnosti, hkrati pa je še dekle. Ženskam ljudje teže pripisujejo tako okrutne zločine," ob tem razlaga Umek.

Veselo je bilo v Amandinem rodnem Seattlu, nekoliko manj pa na Otoku, od koder je pred leti na študij v Perugio prišla žrtev krutega nasilja, Meredith Kercher. Njena študijska pot v Italiji se je končala 1. novembra 2007, ko so 21-letno Angležinjo našli v najetem stanovanju, ki si ga je delila z Knoxovo. Truplo Meredith je v spalnici ležalo napol golo, polno modric in ran, ter z globoko prerezanim vratom. Italijanski tožilci so ocenili, da je umrla med nasilno, z drogo podkrepljeno spolno orgijo, in kmalu posumili, da je bila v njeno smrt vpletena tudi njena sostanovalka, takrat 20-letna "Foxy Knoxy". Amanda naj bi bila v svojem otroštvu in v srednješolskih letih sramežljivo, vzorno in zelo izobraženo dekle, svojo divjo plat pa naj bi začela izživljati že na začetku študija na washingtonski univerzi. Podoben življenjski slog naj bi nadaljevala tudi med študentsko izmenjavo v Italiji.

A vpletenost v umor Kercherjeve je zanikala, z italijanskim fantom sta policiste najprej usmerila proti lastniku bara v Perugii, temnopoltemu Lumumbi, pri katerem je Knoxova občasno delala. Vendar se je kasneje izkazalo, da sta - trdita, da zaradi pritiskov policistov - preiskovalcem lagala. Lumumba je bil nedolžen, policisti in tožilci so kasneje osumili 20-letnega državljana Slonokoščene obale, Rudyja Hermanna Guedo, ki je zahteval, da mu sodijo posebej, saj se je bal, da se bosta Knoxova in Sollecito zarotila proti njemu. Za sodelovanje pri umoru so ga obsodili na 30 let za rešetkami, kasneje pa so kazen znižali na 16 let zapora. V ločenem sojenju je zaporna kazen za umor in spolno nasilje doletela tudi Knoxovo (26 let) in Sollecita (25 let). V Sollecitovem stanovanju so našli nož, s katerim naj bi umorili Meredith, na njem pa so odkrili obremenjujoče sledi DNK - Meredithine na rezilu, Amandine pa na ročaju.

Dobro plačani odvetniki so na koncu s pomočjo neodvisnih izvedencev dokazali, da so italijanski preiskovalci sledi DNK zbrali na ne dovolj strokoven način šele 46 dni po umoru ter da zato obstaja možnost, da so dokazi kontaminirani in posledično neverodostojni. Sodišče je njihove argumente upoštevalo in nekdanji par oprostilo, tožilstvo pa je že napovedalo pritožbo. Tudi če bo tožilstvu uspelo dokazati svoj prav, bo Amanda najverjetneje ostala na svobodi, saj je včeraj že poletela domov v ZDA. "Nisem oseba, za katero me imate. Perverznosti, nasilje, nespoštovanje življenja … Nisem storila zločina, ki mi ga očitajo. Nisem ubijala, nisem posiljevala, nisem kradla. Nisem bila tam," je tudi tokrat zatrjevala Knoxeva, ki lahko Italijo tudi toži za del časa, ki ga je preživela za rešetkami (sodišče je namreč ni oprostilo krive obdolžitve Lumumbe, op.p.).

Svojci Meredith so predvčerajšnjim in včeraj povedali, da v italijanski pravosodni sistem zaupajo, vendar so zdaj ponovno povsem na začetku in zbegani. Omenili so tudi dober piar Amandinih odvetnikov, čemur pritrjuje dejstvo, da so bile zadnjih nekaj dni kamere uprte skoraj samo v njo. Mediji in javnost so prav tako oproščenemu Sollecitu namenjali neprimerljivo manj pozornosti.