Germič je v uvodnem nagovoru poudaril pomen habitata, našega skupnega bivališča, v katerega "človek prepogosto vstopa neizprosno, brez zavedanja posledic". Ob tem je poudaril, da je Slovenija zakladnica naravnih lepot. "Naravno bogastvo nam je povsem samoumevno, dokler katera od teh 'samoumevnih danosti' ni ogrožena ali morda celo za vedno izgubljena. Prevladujoč gospodarski interes se bo v prihodnosti moral bistveno prilagoditi okoljskemu ravnovesju," je opozoril.

Razstava po Germičevih besedah ponuja na ogled primere trajnostnih bivališč za boljši trajnostni razvoj oziroma energetsko varčna bivališča iz vse Evrope, prepričan pa je, "da imamo odlične primere doma". Omenil je območje Nature 2000, Camping Bled, ki s svojo zeleno trajnostno usmeritvijo dobiva najrazličnejša priznanja, na področju trajnostno usmerjenega gospodarstva pa je kot odličen zgled izpostavil podjetje Pipistrel, ki sodi v sam svetovni vrh in se trenutno bori za lovoriko najbolj energetsko varčnega letala, ki jo podeljuje ameriška vesoljska agencija Nasa.

Bolje bi bilo organizirati dogodke

Žarnić je spomnil, da je generalna skupščina Združenih narodov prvi ponedeljek v oktobru razglasila za svetovni dan habitata zato, da bi na ta dan organizirali dogodke, s katerimi bi spodbudili razmišljanje o današnji vlogi mest in naselij ter odgovornosti za zagotavljanje zdravih, varnih ter vsem dostopnih človeških bivališč.

Po Žarnićevih besedah smo se prvič v zgodovini človeštva znašli na točki, ko v mestih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Na svetu ima trenutno okoli 20 mest več kot deset milijonov prebivalcev. Ker je svet priča nenehnim spremembam, se zastavlja poglavitno vprašanje, na kakšen način zagotoviti kakovostne pogoje za življenje in delo v spremenjenih razmerah. Ta vprašanja sodijo v okvir trajnostnega prostorskega razvoja mest, ki morajo nujno upoštevati tudi podnebne spremembe, je poudaril.

Najboljši primeri trajnostne arhitekture

Razstavo je pripravil Svet arhitektov Evrope ob svoji 20. obletnici. Razstava, ki je bila lani na ogled tudi v Evropskem parlamentu, predstavlja 32 najboljših primerov trajnostne arhitekture iz vse Evrope, je povedal Goljar. Meni, da je tematika posvečena izredno kompleksnim primerom bivališč, ki bodo spremenila dosedanji gradbeni sektor, ki se bo moral soočiti z omejenimi količinami energetskih dobrin, minljivo naravo virov, z drugačnim ravnanjem z vodo in odpadki ter z uporabo obnovljivih virov. Po njegovih besedah bodo dolgoročno potrebne sistemske rešitve, ki jih bo treba tudi sistemsko vgraditi v zakonodajo, pri čemer bo imel po njegovih besedah pomembno vlogo tudi parlament.

Türk je ob odprtju razstave, ki obenem začenja Teden arhitekture in prostora, izrazil željo, "da bi znali te vizualne rešitve tudi realizirati". Razstavo, ki bo odprta do petka, 7. oktobra, so pripravili Arhitekturni svet Evrope, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inštitut za politike prostora, ministrstvo za okolje in prostor ter državni zbor.