Višje trošarine tokrat ne bodo prizadele proizvajalcev in pivcev piva, za vino pa se v Sloveniji, za razliko od številnih evropskih držav, sploh ne plačujejo trošarine. Čeprav je ministrstvo za zdravje, ki je dalo pobudo za višje trošarine, predlagalo tudi zvišanje trošarin za pivo, predlog ni sprejemljiv predvsem zaradi neprimerljivosti z obdavčitvijo vina.
Od višjih trošarin si vlada obeta okoli štiri milijone evrov več prihodkov na letni ravni. Po predlogu ministrstva za zdravje bi se morale trošarine za vse alkoholne pijače zvišati za polovico in ne le za 20 odstotkov. Toda zaradi prevelikega učinka na inflacijo in zaradi negativnega učinka na spodbujanje čezmejnih nakupov tudi takšen predlog ni sprejemljiv. Načrtovano zvišanje trošarin bo imelo na inflacijo neposredni učinek v višini 0,1 odstotne točke.
Lucija Kulovec, direktorica prodaje v podjetju Dana, ki poleg sadnih sokov proizvaja tudi alkoholne pijače, pravi, da so glede na prazno državno blagajno pričakovali, da se bodo trošarine prej ali slej zvišale. "Višje trošarine bodo povzročile šok in upad prodaje žganih pijač v določenem odstotku," pojasnjuje Kulovečeva. V lanskem letu je Dana v državno blagajno plačala 900.000 evrov trošarin. Medtem ko se bodo veleprodajne cene žganih pijač zvišale za razliko v trošarini, se bodo maloprodajne cene alkoholnih pijač zvišale za več kot samo za razliko v trošarini, saj je treba upoštevati še davek na dodano vrednost, dodaja Kulovčeva.
Skupino Pivovarna Laško bo dvig trošarin tokrat le oplazil. Po predlogu se namreč trošarine na pivo ne bodo dvignile, vmesne pijače pa predstavljajo manjši del v celotni prodaji. Po opozorilih Laščanov dvig trošarin na alkoholne pijače nima popolnoma nobenega drugega cilja kot kratkoročno navidezno polnjenje proračunske luknje. Izračuni finančnih strokovnjakov, s katerimi je tudi vlada že od leta 2010 seznanjena, namreč zelo jasno kažejo, da se ob dvigu trošarin preko zelo jasno določene meje, ki jo je Slovenija dosegla že s prejšnjimi povišanji trošarin na alkohol, začnejo zmanjševati drugi javnofinančni prihodki. Razlog za to je v zmanjševanju prodaje, zaposlenosti in dobičkov. "Dvigovanje trošarin je torej ukrep, ki je naravnan izrazito kratkoročno in po našem mnenju še ena od nedomišljenih potez odhajajoče vlade," dodajajo Laščani.
Tudi Drago Delalut, podpredsednik sekcije za turizem in gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije, sicer pa eden od večjih koroških gostincev, pravi, da bo zaradi višjih trošarin promet v gostilnah padel, posledično pa bo država pobrala manj davkov. "Že po zadnjem dvigu trošarin se je poraba žganih pijač v gostinskih lokalih zelo zmanjšala," pojasnjuje Delalut. Čeprav po zvišanju trošarin na alkohol v letu 2009 in 2010 v zadnjem času proda bistveno več vode, kot je je v preteklosti, se po njegovih ocenah potrošnja alkohola ni zmanjšala. "Medtem ko se je poraba alkohola zmanjšala v gostinskih lokalih, se je po drugi strani zvišala potrošnja v trgovinah. To je povzročilo, da se je pitje iz gostiln preselilo na dom, v parke, železniške postaje in podobno," pravi Delalut.
Ravno z zmanjšanjem porabe alkohola pa vlada utemeljuje predlog za zvišanje trošarin na alkohol. Prav podatki o pitju alkoholnih pijač pri mladostnikih kažejo skrb zbujajoče stanje, saj dobra četrtina slovenskih petnajstletnikov pije alkohol vsaj enkrat na teden (takih je tudi dobra dva odstotka enajstletnikov). Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je povečanje davkov na alkoholne pijače za 20 ali 50 odstotkov v državah z veliko pogostostjo tveganega pitja, med katere spada tudi Slovenija, stroškovno zelo učinkovit ukrep. Tako se za vsakih deset odstotkov povišanja cen poraba alkoholnih pijač zmanjša za 5,2 odstotka.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
