"Vprašati bi se morali, kaj mladi ob tako poznih urah sploh še počnejo na ulicah. Kot staršu se mi zdi nenavadno, da štirinajst- ali petnajstletnik kolovrati zunaj v vinjenem stanju, starši pa o tem ne vedo nič. To je absurd. To, da so otroci zunaj ob tako poznih urah, je zame anomalija. Tudi sami smo se v mladosti zabavali, vendar med vikendi, ne pa vsak dan v tednu. Vsem, ki zavračajo takšen predlog, vračam vprašanje, zakaj je treba o čem takem sploh razmišljati. Sam v tem ne uživam," nam je v svoji pisarni občinskega poslopja, ki ga na vhodu kot spomin na osamosvojitvene manevre na Kočevskem krasi tabla z napisom Uporniki z razlogom, povedal 37-letni Prebilič, ki je prvi mandat na tem položaju nastopil lanskega novembra.
Sedaj bomo vsi nastradali
Da je sploh začel razmišljati o policijski uri, je s požigi in drugimi vandalskimi dejanji poskrbelo okoli dvajset posameznikov mesta z deset tisoč prebivalci. V nočnih urah so zagoreli zabojniki, plastična kulisa zapuščene stavbe v središču mesta in razstavni panoji na odprtem. Medtem ko po podatkih policije letošnje število kaznivih dejanj na Kočevskem glede na povprečje preteklih let ne izstopa, župan pravi, da so požigi zabojnikov v porastu. Lani jih je bilo v Kočevju požganih 13, v Ljubljani 17, v Litiji 20, letos pa so se morali kočevski gasilci spopasti že s 26 požari, ki naj bi zajeli občinski inventar.
"Glede na petletno statistiko je požigov vse več. To ni enoletna zgodba, bojim se, da gre za trend," je na vprašanje, ali se mu ne zdi predlog o omejitvi gibanja nekoliko pretiran, odgovoril Prebilič. "Po facebooku mi pišejo, da bodo zaradi takšnega ukrepa vsi nastradali. Se strinjam, da ni pošteno, da dajemo vse v isti koš. Škoda, da bi zaradi take skupine kaznovali vse," priznava morda malce "piarovski" ukrep bivši predstojnik katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki je bil po letu 2005 tudi osebni svetovalec predsednika SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev.
V začetku tega meseca se je na nujnem sestanku sestal s predstavniki policije, šolstva, zdravstva, sociale in gasilcev, kmalu po tem dogodku pa ga je že presenetil nov vandalski izpad. Mladostniki naj bi razdejali ploščad pred Osnovno šolo Ob Rinži. Prazne steklenice, telesni izločki, igle, pravi župan. "Zaposleni na tej osnovni šoli (v Kočevju delujejo dve srednji in štiri osnovne šole, op.p.) so takšno razdejanje videli prvič. Take zadeve so se prej redno dogajale v središču mesta. Zakaj prvič? Ker smo se dogovorili z zasebnim varnostnim podjetjem, da poveča prisotnost na spornih točkah v centru. Ker smo jih nagnali z ene lokacije, so našli drugo," zatrjuje župan. Punkti, kot jih v Kočevju najraje poimenujejo, so ob osnovnih in srednjih šolah, v športnem parku Gaj in ob Rudniškem jezeru. Tudi večino tistih, ki skrbijo za vandalizem v Kočevju, naj bi že identificirali, vendar se o imenih na glas ne govori.
Ko smo se v sredo podali v Kočevje, smo v popoldanskih urah na mestnih ulicah zasledili predvsem številne matere z vozički - Kočevje že od leta 2003 beleži pozitiven naravni prirastek -, skupine najstnikov so bile redke. Medtem ko so se fantje podili po pomožnem nogometnem igrišču v športnem parku Gaj, se je v bližini zasedene športne dvorane zbrala manjša skupina šestnajst- in sedemnajstletnikov. Med njimi so bili seveda tudi takšni, ki si včasih zaželijo kakšnega prepovedanega dima, vendar so nas bolj zanimale omejitve, ki jih morajo upoštevati doma.
"Med tednom se moram vrniti domov pred 22. uro. Sicer pa tako in tako nimamo kaj početi v Kočevju," je povedal sedemnajstletnik na kolesu, medtem ko njegovi prijatelji, ki se na kakšen "žur" odpravijo tudi v Novo mesto, takšnih omejitev nimajo. Če pa jih že imajo, jih ne upoštevajo. "Nimamo pojma," so nam mladoletniki v en glas neprepričljivo odgovorili na vprašanje, ali poznajo posameznike, ki skrbijo za požige na ulicah mesta, v katerem se praktično vsi poznajo.
Nekoliko stran od fantovske skupine sta na tleh sedeli sedemnajstletni Iza in Martina. Ker sta rokerici po duši, v mestu najbolj pogrešata lokal Krokodil, ki je ponujal koncerte in ki so ga pred kratkim zaprli, menda zaradi pretepov. V večernih urah se zato najraje zadržujeta v bližini "skateparka". "Mesto je mrtvo, vse so zaprli, nimamo se praktično kje zadrževati. Dejstvo je, da nekateri posamezniki iščejo probleme. Ni varno, da bi se v nočnem času sami sprehajali po mestu. Starši mi vedno dajo napotke, kje se ni dobro zadrževati," nam je trenutno vzdušje v mestu Kočevja predstavila ena od sedemnajstletnic.
Ob pomisleku, da bi bili zadnji požigi v mestu le trenutni trend kočevske mladine, pa nas je takoj popravila. "Odkar hodim ven, med vikendi pogostokrat kaj zagori. Če bi prej ukrepali, bi se 'folk' že spremenil," nam je povedala plavolasa Kočevka, ki sicer srednjo šolo obiskuje v Ljubljani, trenutno pa je v domačem kraju na praksi. Dela v frizerskem salonu in, kot pravi, stranke ugotavljajo, da je trenutno stanje v mestu skrb zbujajoče.
Bolj kot vzgoji se posvečajo preživetju
Naključni mlajši sogovorniki na kočevskih ulicah med drugim priznavajo, da predstavljajo resne težave v njihovem okolišu tudi pretepi na družabnih dogodkih, nasilje med vrstniki, izsiljevanja in prisotnost prepovedanih drog. Kot je povedala zdravnica v kočevskem zdravstvenem domu Milena Vidmar Romič, so morali pred kratkim reševati mladeniča, ki so ga brutalno pretepli na enem izmed koncertov.
"Šestnajstletniku ni mesto na ulici po 22. uri. Šestnajstletniku ni mesto niti ob štirih zjutraj na urgenci. Zdi se, da sta družina in vzgoja šli mimo teh mladostnikov. Dokler bodo učitelji ustrahovani, bo tako tudi v šolah. Sedaj smo dosegli vrhunec. Slišali smo, da se pri nas sprejemajo represivni ukrepi, vendar so tudi meni kratene pravice, če se ne upam mirno sprehajati po ulicah. Če je prišlo prepozno do preventive, kaj bo s takšnimi, ki jih že sedaj ne obvladamo več," se je pred metadonsko ambulanto, kamor so v času našega obiska vstopali predvsem tridesetletniki, vprašala zdravnica.
Župan je prepričan, da je Kočevje zaradi svoje obmejne lege glede uporabe drog v slovenskem vrhu, medtem ko je zdravnica postregla s podatkom, da se število uporabnikov metadona vsako leto giblje okoli stotice. "Gre za težave, ki jim je treba nameniti pozornost, saj gre za generacijo med štirinajstim in dvajsetim letom. Gre za generacijo najstnikov, ki so bili rojeni po osamosvojitvi Slovenije. To je bilo obdobje, ko nas je prizadela gospodarska kriza. Starši so se takrat ukvarjali predvsem s preživetjem, kar se tej generaciji pozna," je svojo predstavo o povodu za današnje razmere v Kočevju, ki velja za slepo črevo Slovenije, predstavil župan mesta in dodal: "Vse to je ustvarilo napačen družbeni trend. Mladi morajo biti svobodni, vendar se morajo zavedati tudi svojih dolžnosti. Sedaj, ko nas je prizadela še druga gospodarska kriza, imajo ti otroci, ki so v tem obdobju odraščali, na voljo prostor, v katerem bo zelo težko uspeti."
Ekonomski podatki za Kočevje v tem trenutku niso vzpodbudni. Brez dela je okoli 16 odstotkov Kočevcev, gospodarstvo pa je omejeno na primarni sektor. Župan trdi, da se je Kočevje v zadnjih letih spremenilo v spalno naselje Ljubljane. Na cesti proti Ljubljani je vsak dan okoli 70 odstotkov zaposlenih Kočevcev. Ker avtoceste ni, so na poti več kot eno uro - od doma gredo zgodaj zjutraj, vrnejo se pozno popoldne. Ko pridejo domov, so utrujeni, sinu ali hčeri dajo raje nekaj denarja, da gre ven in jih pusti pri miru. Danica Fegič, direktorica kočevskega centra za socialno delo, v tem vidi delni vzrok za agresivno obnašanje nekaterih mladostnikov v mestu ob Rinži. "Jasno je, da je gospodarska situacija pri nas veliko staršev prisilila, da so se bolj kot v vzgojo otrok usmerili v zagotavljanje preživetja svoje družine. Zaradi odsotnosti so do otrok vedno manj pozorni in ti to občutijo negativno. Ker velikokrat nimajo denarja ali izstopajočih materialnih dobrin, se potrjujejo na druge načine," meni Fegičeva.
Takšni starši čez čas svojih trinajst, štirinajst let starih otrok ne obvladajo več. Od otrok odtujeni si velikokrat ne priznajo, da se njihovi otroci ne znajo obnašati. "Nekateri jih pri tem celo ščitijo. Pred časom smo imeli primer, ko smo porabili ogromno časa, da je mati sploh sprejela, da njen otrok počne določene zadeve. Šele potem smo lahko začeli reševati težave. Pač, vedno je lažje zvaliti krivdo na druge," nam je Fegičeva povedala v pisarni centra za socialno delo, kjer beležijo predvsem porast obravnavanih primerov nasilja v družini.
Omejitev gibanja, kot jo želi uvesti župan, je za Fegičevo dvorezen meč. "Tak ukrep ne bi prizadel samo nekaj mladostnikov, ki se ne znajo obnašati, temveč celotno populacijo do šestnajst let. Tudi s pravnega in strokovnega vidika je verjetno tak odlok težko sprejeti. Je pa to nekakšna preventiva proti objestnosti," še pravi Fegičeva, ki tudi ne verjame, da bi te problematične otroke zanimale neke nove prostočasne dejavnosti. Zanimivo pa je, da župan razmišlja o policijski uri, čeprav direktorica zavoda ne vidi večjega odstopanja med kočevsko mladino in mladimi drugod po državi.
Hora legalis v Sloveniji že velja
"Nemirne mladostnike imamo vsepovsod, ne samo pri nas. Naša mladina se zbira zvečer pri šolah, tako kot drugje, in počne, kar pač počnejo otroci tudi drugod. Vandalizem pa zganja manjša skupina posameznikov," je prepričana Fegičeva. Krivdo institucij zavrača: "Če starši nimajo nadzora nad svojim otrokom, ne vedo, kje se sredi noči nahaja, potem je tudi naša vloga omejena."
Da pri pojavih vandalizma ne gre za nekakšne "bande zahodnoevropskega tipa", kot jih je v začetku septembra poimenoval kočevski župan, je prepričan tudi komandir kočevske policijske postaje Matjaž Koprivšek, ki je v Kočevju odraščal. Med krajani je slišati očitke, da se kočevska policija, ki 70 odstotkov lastnega kadra nameni varovanju schengenske meje, ne zmeni dovolj za akutne težave tega območja. In to kljub dejstvu, da ve, kdo so kočevski prestopniki - tako požigalci kot tudi preprodajalci prepovedanih drog. "Težko govorimo o skupinah, gre za nekatere posameznike. Smo pa zaradi teh požiganj zabojnikov in tabel začeli z drugačnimi oblikami dela. Med vikendi, ko je mesto bolj živo, po mestu patruljira policist na kolesu. Sedaj do tovrstnih kaznivih dejanj ne prihaja več," pravi Koprivšek, ki pa deloma podpira razmišljanja o uvedbi strožje hore legalis.
"Vendar je uvedba takega ukrepa stvar lokalne skupnosti. Policija ne more biti vsepovsod navzoča 24 ur na dan. Tam, kjer je policija, pa mladine tako in tako ni. Mladi pa morajo nekje biti," meni Koprivšek in dodaja, da so rešitve v obliki videokamer in občasnega patruljiranja zasebnih varnostnih služb na najbolj spornih točkah, ki jih je predlagala občina, dobrodošle. Policija sicer glede požiga zunanje gasilske razstave že vodi predkazenski postopek.
Čeprav smo z več strani slišali, da ponoči po Kočevju ni varno hoditi, Koprivšek, ki je deloval tudi na policijskih postajah v Domžalah in za ljubljanskim Bežigradom, zagotavlja, da je mesto varno. Tudi število kaznivih dejanj v zadnjih letih upada, njihova raziskanost se giblje tam okoli polovice. "Veliko je govoric, ampak Kočevje po stopnji kriminala ne odstopa od drugih mest. Dejstvo pa je, da so nekateri s tem požigom tabel le šli nekoliko predaleč, in to je precej razburilo krajane," je še dejal Koprivšek, ki pa v vsem tem "pompu" vidi tudi nekaj dobrega, saj naj bi bilo za težave, ki pestijo Kočevce, sedaj le nekoliko več posluha.
Tudi kočevski župan meni, da podobne težave pestijo vse mestu ob Rinži podobne kraje po Sloveniji. "Ni razlike, in to je največja ironija. O tem ne želi govoriti nihče. Razmere so zelo podobne, kar mi je med drugim potrdil tudi ptujski župan Čelan. Tudi v Ribnici, ki je veljala za oazo miru in za napol ruralno naselje, so bili pred kratkim priča požigu mobilnih stranišč. To, kar se danes dogaja v Kočevju, požiganje kontejnerjev, to ni samo kočevski problem," je prepričan Prebilič. In dodaja: "Ali se vam zdi normalno, da se sredi noči v lokalu nahaja vinjen dvanajstletnik? Dobro je, da je Slovenija ob napovedanem predlogu omejitve gibanja skočila v zrak. O tej problematiki se bomo začeli vsaj pogovarjati. Reševali smo gospodarska in socialna vprašanja, nismo pa prisluhnili signalom, ki so prihajali do nas v zadnjih letih. Mladim se ni namenjalo pozornosti niti v družinskem okolju niti v lokalni skupnosti. Ni treba graditi stadionov in športnih dvoran, si je pa treba vzeti nekaj časa za njih."
Ob tem velja še opozoriti, da je že od leta 2006 v veljavi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki določa, da sta osebam, mlajšim od šestnajst let, med 24. in 5. uro prepovedana vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače. Še en dokaz več, da so represivni ukrepi večinoma brez učinka.
