Za prihajajoče študijsko leto je bilo v prvem roku razpisanih skoraj 25.000 mest, zavrnjenih pa je bilo kar 6171 študentov, in to kljub velikemu razkoraku med številom razpisanih mest in številom prijavljenih. Zavrnjeni so (poleg študentov, ki se na tradicionalno neobljudene študijske programe vpisujejo zgolj zaradi ohranitve študentskega statusa) srečo iskali na drugem vpisnem roku, ko je ostala prosta le še slaba polovica vpisnih mest. Na prosta mesta sta se prijavila 6402 študenta, od teh jih je bilo sprejetih 4484. Želene fakultetne klopi vsaj v prihajajočem študijskem letu tako ne bo videlo 1918 študija željnih posameznikov. A razloga za pesimizem ni, saj zavrnjenim študentom preostane še tretji vpisni rok. Podatki o prostih vpisnih mestih so bili včeraj objavljeni na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici ter na spletnih straneh posameznih visokošolskih zavodov.

Dijakom in študentom zagotovo prav pridejo tudi štipendije. Med vsemi 82.267 dijaki v letu 2010 jih je štipendijo prejemalo 42 odstotkov, od 107.134 vpisanih študentov pa 26 odstotkov. Štipendijo je skupaj prejemalo 62.692 dijakov in študentov, povprečna je znašala 181 evrov. Največ štipendij je bilo državnih, ta je v povprečju znašala 158 evrov, sledijo Zoisove, ki je v povprečju za 43 evrov višja od državne. Podatki razkrivajo, da so kadrovske štipendije nekoliko bolj donosne tako od državnih kot Zoisovih, a jih je za 931 manj kot leto prej. Povprečna kadrovska štipendija je v primerjavi z državno višja za 126 evrov, v primerjavi s Zoisovo pa za 83 evrov. Za študente je priporočljivo, da se podajo na lov za kadrovskimi štipendijami, saj so v primerjavi z drugimi daleč najvišje. Povprečna študentska kadrovska štipendija tako znaša 320 evrov, za 95 evrov več od povprečne dijaške. Študenti tudi na splošno s štipendijami "zaslužijo" več kot dijaki, štipendije prvih so v povprečju za 70 evrov višje od dijaških.

Medtem ko državno štipendijo podeljujejo na podlagi socialnih meril (dohodek in tip družine, oddaljenost kraja študija ipd.), so do Zoisove upravičeni zgolj najboljši posamezniki v svoji generaciji. Študenti prejemniki Zoisove štipendije se morajo pohvaliti s povprečno oceno najmanj 8,50, če želijo, da so do nje upravičeni tudi v naslednjem letniku. Pregledali smo podatke statističnega urada o prejemnikih Zoisovih štipendij na prvi stopnji "bolonjca" in ugotovili, da se ob prehodu v naslednji letnik število prejemnikov občutno zmanjša. Za leto 2010 velja, da je v prvem letniku na 1. stopnji bolonjskega študija Zoisovo štipendijo prejemalo 787 študentov, v drugem letniku že 238 manj, v tretjem pa v primerjavi z drugim letnikom še 226 manj. Največji osip beležijo v četrtem letniku (za 233 manj prejemnikov v primerjavi s tretjim letnikom), a so tokrat razlogi drugje - večina slovenskih fakultet izvaja namreč triletni program prve stopnje bolonjskega študija.