"Nova Ljubljanska banka je sporočila, da bodo bankomat v poslopju slovenskega parlamenta odstranili do konca meseca, ker 'ne dosega potrebnega praga rentabilnosti'," je zapisano v tej drobni novici. "Odločitev je bila sprejeta po opravljeni analizi, ki je pokazala, da 'zaradi majhnega števila transakcij' bankomat ni donosen."

Včasih lahko vidite podobe, ki povedo več kot tisoč besed, in med njimi podobe, ki povedo več kot polurni televizijski dnevnik. Ena takšnih je podoba zapuščenega avtomata za dvig gotovine v zgradbi slovenskega parlamenta, podobno kot samevajo tisti mrtvi, zaprašeni in popisani bankomati v zapuščenih predmestnih motelih in temnih podhodih. Davno je že tega, kar je slovenski poslanec dvignil gotovino z bankomata v pritličju.

Kje drugje težko gospodarsko krizo ilustrira na primer prizor ljudi s praznimi pogledi v kuhinjah Rdečega križa ali pa gospodov srednjih let v bundah, ki brskajo po zabojnikih za smeti. V Sloveniji pa vam vse pove prizor pred bankomatom v poslopju parlamenta, podoba poslanca, ki je iz denarnice potegnil že četrto kartico in četrtič brezizrazno zre v iste elektronske črke na monitorju: "Transakcija ni mogoča, na računu ni dovolj sredstev, prosimo, stopite v stik z vašo banko. Hvala, ker uporabljate storitve Nove Ljubljanske banke".

- Kaj je, Janez, a ni cvenka? ga zafrkava poslanec Srečko Prijatelj, ki mu stoji za hrbtom in radovedno škili preko ramen. A Patria še ni plačala?

- Ne, ne, samo preverjam stanje na računu, se neumno opravičuje Janez Janša, zmečka listek s stanjem na računu in si ga spretno frcne v usta.

Trenutek zatem s podobno brezizraznim pogledom v monitor bankomata zre tudi poslanec Slovenske nacionalne stranke.

- Kaj je, Srečko, Luka Koper še ni plačala? ga izza hrbta zafrkava predsednik Desusa Karl Erjavec.

- Kaj je, Erjavec, še ni prišla penzija? trenutek kasneje Karla zafrkava Katarina Kresal.

To, vidite, ko v zgradbi parlamenta, v samem izviru politične moči neke države, "zaradi majhnega števila transakcij" in "nerentabilnosti" odstranijo bankomat - to o socialni sliki države in družbe pove veliko več od vseh analiz, elaboratov in fotografij gospodov srednjih let v bundah, ki brskajo po zabojnikih za smeti.

Če je namreč nerentabilen bankomat, s katerega dvigujejo poslanci in ministri, če ti nimajo denarja na računu, ostaja povsem nejasno, kaj imajo na računih Slovenci, ki ne delajo v parlamentu, in kako delajo ostali bankomati v Ljubljani. Ali pa na primer v Murski Soboti. Če sploh delajo. In če se jih, tako velikanske in težke, bankam sploh splača odstranjevati iz tovarniškega kompleksa Mure. Ali iz zgradbe Mariborske nadškofije.

Prizor žalostnega, mrtvega bankomata Nove Ljubljanske banke v pritličju slovenskega parlamenta ima vsekakor lahko tudi druge in drugačne razlage, s tem pa tudi povsem druge in drugačne pomene. Kaj, če - samo ugibam - težava ni v poslancih in politikih iz parlamentarne stavbe, ampak v avtomatu in banki? Kaj, če v bankomatu NLB preprosto ni gotovine? Kaj, če so politiki dvignili ves denar iz Nove Ljubljanske banke?

Obstaja seveda še tretja razlaga, toda ta je že bolj s področja znanstvene fantastike, in z njo se - iskreno - ne bi ukvarjal, če mi ne bi do konca kolumne ostalo še tisoč črk.

Kaj, če je z računi slovenskih poslancev in z Novo Ljubljansko banko ter z njenim bankomatom v pritličju parlamenta vse v redu? Kaj, če je vse v redu, bankomat pa vseeno "zaradi majhnega števila transakcij ne dosega potrebnega praga rentabilnosti"? Izkazalo bi se namreč, da poslanci slovenskega parlamenta preprosto nimajo zaupanja v banke in bankomate. Ali, natančneje - da se izogibajo poslovanju preko bančnih računov.

Saj veste, v kakšne neprijetne situacije lahko živega človeka pahne nezanesljivi stroj. Pride, recimo, Janez Janša dvignit svojih dvajset milijonov evrov, bankomat pa mu sporoči, da je dnevni limit petsto evrov. Sto let bi moral Janša dvigovati gotovino z bankomata v pritličju, da bi dvignil ves svoj denar. In kdo bi vedel, ali bo takrat sploh še v parlamentu?

Zato se politiki izogibajo uporabi bankomatov. Zato se izogibajo uporabi bančnih računov. Z dobro staro gotovino nikoli ni bilo težav. Iz roke v roko, v tistem zapuščenem primestnem motelu ali temnem podhodu, plačilo v gotovini, ni PIN-a, ni bančnega računa, ni davkov, ni neprijetnih situacij. Morda pa slovenski politiki zato ne uporabljajo bankomatov, morda - samo morda - NLB zato odstranjuje nerentabilni bankomat iz poslopja parlamenta?

Sicer pa, kdo bi vedel, od kdaj stoji tako neuporabljen. Srečko Prijatelj, na primer, je pred kratkim končno dobil priliv na račun, bankomat v parlamentu pa mu je izpljunil - tristo tisoč tolarjev.