O tem so predstavniki rudnika v likvidaciji, občine Idrija in idrijskega muzeja danes spregovorili z ministrom za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjanom Žekšem, ki je Idrijo danes obiskal na povabilo poslanca Sama Bevka.
Ministru je likvidacijski upravitelj podjetja Rudnik živega srebra Marko Cigale pojasnil potek zapiranja rudnika vse od leta 1995. Povedal je, da je upravljanje in vzdrževanje rudnika pomembno zaradi varnosti mesta Idrija, ki leži nad rudniškimi jaški. Zato bodo nekatere dele rudnika zalili z vodo, nekateri drugi rudniški rovi pa bodo ostali kot kulturna in tehnična dediščina na ogled obiskovalcem. Po zakonu o zapiranju idrijskega rudnika, ki je bil noveliran leta 2004, bi se morala likvidacija končati do konca letošnjega leta. Zato naj bi nekdanje podjetje preoblikovali v javni zavod, kamor bi prezaposlili tudi 16 sedanjih delavcev rudnika.
Prisotni so izpostavili tudi možnost, da bi rudnik živega srebra dali v upravljanje Mestnemu muzeju Idrija, ker tako ne bi bilo potrebno ustanoviti novega javnega zavoda. V razpravi so nato ugotovili, da bo takšno združevanje v prihodnosti mogoče, vendar je preoblikovanje v javni zavod trenutno edina rešitev. Minister Žekš je ob tem izrazil zaskrbljenost, saj je vlada, ki opravlja tekoče posle, prepovedala zaposlovanje v javnem sektorju. Če zato do preoblikovanja ne bo prišlo, bodo pač morali za rudnik živega srebra skrbeti v sedanji organizacijski enoti, saj ga ni mogoče kar preprosto zapreti, je še poudaril Žekš.
Ministru, ki opravlja tekoče posle, so tokrat v Idriji predali tudi zadnje informacije v zvezi z vpisom idrijskega rudnika skupaj s španskim Almadenom na Unescov seznam kulturne dediščine. Po besedah poslanca Bevka naj bi se to zgodilo že prihodnje leto, saj je bila komisija Unesca, ki se je nedavno mudila v Idriji, nad videnim navdušena. Žekš si je sicer s sodelavci v nadaljevanju obiska ogledal še nekatere kulturne zanimivosti Idrije.
