"Kaj so grafiti in kaj čečkanje brez namena?" moje vprašanje ponovi sogovornik, grafitar iz kreativnega tima ZEK crew, sicer grafični oblikovalec, ki je želel ostati neimenovan. Kmalu nadaljuje: "To se takoj opazi. Vidi se namen. Tudi, če se je grafitar oddaljil od klasičnega principa grafitov, se še zmeraj vidi, če se na njega naslanja. To se takoj prepozna. V eni čački na zidu takoj vidiš neke reference in iz kje je prišel vzgib. Takoj lahko povežeš. Če malo spremljaš sceno, to prepoznaš." Nekdo, ki se z grafiti ne ukvarja, pa bo mejo med grafiti in pisanjem po stenah brez namena težje prepoznal. Zelo pomemben pri tem je tudi stil. "Razvoj osebnega stila je zelo pomemben, z njim tudi sporočaš, kako sposoben si. Črke lahko kriviš do neke meje berljivosti, to rešuješ z barvami in raznimi tehničnimi postopki. To te dela dobrega grafitarja," je pojasnil.

Grafiti kot ulična umetnost

Sodobne grafite poznamo kot ulično umetnost, ki se čez noč pojavi na zidovih, v podhodih ali na stavbah. Umetniki navadno slikajo nezakonito, delajo v mraku z ekipo čuvajev, ki so pozorni, da jih ne zasačijo policisti ali pešci. Grafitarstvo ima tudi zato oznako umetnosti upora, grafiti pa pogosto s provokativnim stilom ljudi prisilijo v razmišljanje. Pri tej umetnosti je zelo pomembna kontinuiteta in namen, grafitar ustvari vrsto slik, skozi katere izpili svoj stil, grafit pa mora biti viden čim večji množici ljudi. Prav to ga dela dobrega grafitarja. Če je neka slika na steni enkratno dejanje, je lahko označena za dobro delo, vendar ne moremo reči, da je tisti, ki jo je ustvaril, grafitar.

Uspešnost določajo tudi lokacije. Bolj kot so drzne, bolj jih je treba preučiti, in to se v tej subkulturi ceni. "Dela se z nekom, ki te pazi, lahko delaš tudi zamaskiran, to gre včasih v ekstreme. Ni pa več nujno, da je to ponoči. Internet je poln videov, ko po Parizu rišejo sredi dneva," je dejal grafitar iz ZEK crewja. V tujini je eden večjih dosežkov narisati grafit na podzemni železnici. Lokacije so pomembne, vendar sam pravi, da nekega kulturnega spomenika ne bi poslikal, čeprav bi to bila "trofeja." Po njegovem mnenju uničevanje lepih novih pročelij ni cilj grafitarstva.

V neki fazi pa je nastopil anti stil, v katerem so postale pomembne druge stvari. Tako je z nočno aktivnostjo, na račun katere pa lahko trpi dovršenost grafita. Včasih nastane grafit, ki ljudem ni všeč. Sogovornik je dejal, da to ne igra vloge: "Grafitarji vedo, da je to naredil grafitar z nekim namenom, in je želel, da tako izgleda. Zato je tudi to grafit, čeprav na meji prepoznavnosti."

Grafit v Tivoliju. (Foto: Niko Bajec)

Grafitarstvo in vandalizem

"Pri grafitih je zelo velikega pomena ustvarjanje, pa tudi zadoščenje, da imaš na nek način kontrolo nad svojim okoljem, siliš ljudi, da tvoje izdelke gledajo, grafitarji te spoštujejo," je še pojasnil. Grafitarje ljudje pogosto označujejo za vandale, tudi zato vandalsko ikonografijo pogosto vključujejo v svoje izdelke. Poleg grafitov rišejo figurice, zamaskirane gangsterje s pištolami. Grafitar, s katerim sem govoril pravi, da ustvarjalcem ugaja, če jih ljudje tako vidijo: "To, da si vandal, je prej kot ne grafitarju v ponos. Grafitarjem to ustreza. Je nek način upora proti sistemu. Nekateri bodo rekli, da zelo nekonkreten, daleč od nekega jasnega upora. Jasno pa je, da gredo grafitarji na drugo stran konformizma, ko to delajo ponoči, na javne površine v mestu, brez kakršnega koli vprašanja. To, da so vandali, pa jim je prej kompliment kot kaj drugega."

Kljub vsemu pa je čar risati tudi tam, kjer je to početje legalno. "Ima čar, ja, enako pristno je. Pomembno je tudi to, da imaš vztrajnost, da lahko na eni stvari delaš ves dan ali ves teden, odvisno od velikosti zidu. Tam lahko daš vse od sebe. So pa tudi razkoli znotraj subkulture. Nekateri se s povedanim ne bi strinjali."

Grafit je lahko marsikaj

Moderne grafite lahko danes srečamo v zelo različnih oblikah, od sporočila v javnih straniščih, do čudovitih slik v podhodih. Za grafite, šablone, nalepke in podobne stvari se uporablja izraz street art, to je zelo širok pojem za ulično umetnost. Tudi napis "Tina ljubi Petra" je lahko grafit, čeprav ljudje to pogosto označujejo kot vandalizem. Sogovornik je ob tem dodal: "Tudi napisi, parole v bivši Jugi, tudi to so bili grafiti."

Grafiti na Trubarjevi ulici v Ljubljani. (Foto: Niko Bajec)

V večjih mestih najdemo veliko dobrih grafitov, mnogi umetniki dobivajo celo naročila, da okrasijo stavbe ali pisarne. "S tem se da tudi dobro zaslužiti. Nekateri grafitarji tega ne bi nikoli delali, jaz pa mislim, da ni prav nič narobe, če delaš za naročnika," je pojasnil sogovornik. Grafiti so oblika umetnosti, pri kateri niso pomembne le tehnične zmožnosti, torej ustrezna orodja, ampak predvsem ustvarjalnost in osebni navdih. Meja med grafiti in vandalizmom je grafitarjem znana, saj tudi v tem, čemur ostali pravijo čečkanje po stenah, prepoznajo določen slog in grafitarja, ki mu pripada. Zunanji opazovalec pa vseh teh podrobnosti navadno ne prepozna. Če je nekaj grdo, je to vandalizem, če mu je všeč, pa umetnost.