Z odgovori na zastavljeno vprašanje se poraja upanje, da najdemo izhod iz krize in da sprožimo nov razvojni zagon. To nalogo naj bi opravila, med drugimi napori, tudi omenjena pobuda, ki bi morala doseči oblikovanje sodobne, našim interesom prilagojene dolgoročne strategije, ki bi dala odgovore na glavna pereča vprašanja in nakazala smeri njihovega reševanja.
Prav gotovo je naša družba usposobljena dati ustrezne odgovore, kaj naj vsebujejo glavne opredelitve, in predloge za njihovo uresničevanje. Po mojem mnenju mora v ta namen strategija določiti, da mora naš bodoči razvoj:
- zagotoviti človeka dostojno preživetje, odpraviti revščino, zagotoviti zaposlenost in omogočiti blaginjo vseh državljanov ter v ta namen krepiti socialno državo;
- zagotoviti trajnostni in stabilen razvoj vseh sodobnih družbenih področij;
- načrtno usmerjati družbeno reprodukcijo vseh štirih sektorjev, s tem da surovinski, predelovalni in storitveni sektor ohranjajo svoje deleže, vendar z intenzivno modernizacijo in rentabilnostjo, medtem ko je treba dati prednost četrtemu, informacijsko-intelektualnemu sektorju, z uveljavljanjem znanja kot odločilnega produkcijskega dejavnika, kar je treba zagotoviti z ustreznim strukturnim prilagajanjem naše družbe, zlasti gospodarstva, svetovnim trendom;
- izgrajevati sodobno pravno državo, z odločnimi ukrepi za preprečevanje kriminala, nasilja, goljufij in vseh drugih škodljivih pojavov ter doslednim spoštovanjem zakonov, kodeksov in vseh ustreznih predpisov;
- določiti v strategiji norme moralnega obnašanja državljanov z uveljavljanjem kodeksa, ki bo krepil splošno odgovornost za razvoj;
- zagotoviti izvajanje opredelitev in ciljev strategije s strani odgovornih dejavnikov, zlasti parlamenta, vlade in političnih organizacij, ter jasno določiti sankcije za njeno neizpolnjevanje in kršitve.
V strategiji morajo biti sprejete določbe tudi glede našega mednarodnega položaja in sodelovanja države s tujino. Kot srednje razvita evropska država ustvarjamo sedemdeset odstotkov svoje reprodukcije v mednarodnem sodelovanju, torej z izvozom in uvozom blaga ter storitev, nekaj pa tudi z investicijami v tujini. Zato je vključevanje v mednarodno delitev dela odločilno za naš razvoj. V ta namen moramo budno spremljati odvijanje globalne konstelacije odnosov in sil, kar mora strategija razvoja upoštevati pri svojih opredelitvah. Postavljene prioritete so znane: članstvo v Evropski uniji in Natu, prioritetno sodelovanje z državami nekdanje Jugoslavije, sosedi in z Mediteranom. V drugi krog sodelovanja spadajo dežele Bližnjega vzhoda in BRICKS. Med prioritete moramo vsekakor uvrstiti sodelovanje z OZN, kjer je za prenos znanja in sodelovanja zelo pomembno, da smo aktivni v njenih organizacijah, agencijah in drugih telesih kot globalnih centrih znanja.
Pri uresničevanju ciljev razvoja mora biti angažirana vsa vlada, zlasti ministrstvo za zunanje zadeve, da odpira vrata in pota v svet. Celotna diplomacija mora biti usmerjena v aktivno mednarodno sodelovanje. Ne glede na našo majhnost mora biti naša zunanja politika aktivna tudi pri ustvarjanju pogojev in sklepanju mednarodnih sporazumov, s tem da uveljavlja naše interese in prispeva tudi k predlogom za boljšo mednarodno ureditev, kajti pri tem delu bodo naši diplomati nenehno soočeni s problemi majhnih držav in še posebej problemi njihovega vključevanja v mednarodno delitev dela kot nujnega za naš uspešen razvoj.
Morda bo kdo oporekel, vendar menim, da je strategijo razvoja treba zaključiti s poglavjem o morali. Kajti ta je pri nas na tako nizki ravni, da krepko ovira razvoj družbe, so pa pravila morale sestavni del strategije. Razmere pri nas kličejo po tem, da bi poleg zakonov, predpisov in raznih drugih prisilnih institutov morali sprejeti kodeks morale, ki naj bi mobiliziral državljane za prostovoljno sprejemanje pravil moralnega obnašanja.
