"Včasih si imel v knjigarni dolg pult, za katerim so bile police s knjigami, prodajalke pa so do njih plezale po lestvi. Če so bile to mlade punce, je bilo zelo zanimivo, starejše pa so stregle predvsem z nižjih polic," se tistih časov z nasmeškom spominja dolgoletna, danes upokojena vodja Konzorcija Andreja Mlinar.

Mlinarjeva, ki je bila dolga leta in je še danes sinonim za knjigarno Konzorcij, se spominja tudi, da so bili takrat časi za obrt knjigarjev težki, spopadali so se s popolnoma drugačnimi težavami kot danes. Računalnikov ni bilo, zato so naročila vnašali in oddajali ročno. Na tujo literaturo, ki so jo naročali iz takrat še zelo oddaljenih ZDA, so skupaj s kupci čakali več mesecev. V 70. letih prejšnjega stoletja so zaradi pomanjkanja deviz le s težavo prišli do knjig iz tujine.

Knjigarna Konzorcij leta 1961

Starih časov pa se spominja tudi knjigarka Bedita Mlinar, vodja otroškega oddelka v Konzorciju. "Še vedno sem ponosna tudi na našo staro knjigarno, ki je merila le dobrih 400 kvadratnih metrov in smo v njej še kadili. Obiskovalca smo posadili na stol in mu ponudili pepelnik in cigareto ter seveda nekaj dobrih knjig," pravi Bedita in pripomni, da "še dobro, da je danes drugače", saj si zelo težko predstavlja zakajen otroški oddelk.

Konzorcij je v 50 letih svoje prisotnosti v slovenskem knjižnem in družbenem prostoru podrl več mejnikov. V tej prodajalni so imeli prvi v Sloveniji na voljo žepne kalkulatorje in osebne računalnike. Leta 1980 se je Konzorcij vključil v civilno gibanje pri vsejugoslovanski peticiji proti 133. členu kazenskega zakona SFRJ, ki je sankcioniral "sovražno propagando". Prva razstava tujih knjig v Sloveniji je bila leta 1987 prav Konzorcijeva razstava Frankfurt po Frankfurtu, ko so predstavili 8000 tujih knjižnih naslovov, leta 1992 pa so organizirali tudi prvo razstavo otroških tujih knjig Bologna po Bologni. In, nenazadnje, Konzorcij je letošnjega julija v enem samem dnevu obiskalo več kot dva tisoč ljudi; prišli so po podpis svetovno priznanega pisatelja fantazijskih knjig Georgea R. R. Martina in v vrsti čakali tudi do deset ur.

Naučite se lepopisja in izrazite svojo ljubezen do knjig

S svojimi bralci v mislih so v Konzorciju danes pripravili popoldanski program, s katerim bodo obeležili svojega Abrahama.

Od 16.00 do 18.00 bo v knjigarni potekala učna ura lepopisja. Konzorcijanci so jo neamenili „vsem, ki vam je žal, da ne znate pisati tako lepo, kot so pisali naši dedki in babice“. Obiskovalci učne ure bodo s peresnikom in tinto pisali velike in male lepopisne črke na učne liste, pri tem pa spoznali pravila lepopisja, pravilno držo telesa, predvsem roke in prstov, in taktiranje (tanka črta navzgor, debela navzdol).

Od 18.00 do 20.00 bodo v Konzorciju gostovali slavni knjigarji. Poklic knjigarja je eden najlepših, a ni eden najlažjih, je prepričano osebje v knjigarni. Zato so povabili znane slovenske osebnosti, naj zasedejo njihovo mesto in poskusijo prodati čim več pravih knjig pravim ljudem. Knjige vam bodo prodajali Ifigenija Simonović, Brane Grubar, Ervin Hladnik Milharčič, Igor Grdina, Zoran Milivojević, Pavle Ravnohrib, Janez Suhadolc, Matjaž Pikalo, Vlasta Nussdorfer in Viki Grošelj, celotno vrednost teh nakupov pa bo Mladinska knjiga v obliki knjig ter papirniških izdelkov podarila Zvezi prijateljev mladine Slovenije za otroke iz socialno šibkejših okolij.

Od 20.00 do 21.00 bo potekala okrogla miza s prijatelji Konzorcija, kjer bo beseda tekla o ljubezni do knjig in pomenu knjigarn kot kulturnih središč. Udeležili se je bodo dr. Branko Stanovnik, Izar Lunaček, Barbara Hieng Samobor, dr. Sandra Bašić-Hrvatin, Andreja Mlinar in dr. Stanka Krajnc-Simoneti.