Finski standardi pri policijskih preiskavah in zasegih predmetov so nižji kot v Evropski uniji (EU) ter tudi nižji kot pri nas. Tako kažejo dokumenti o preiskavi, ki jo je v Patrii opravila finska policija, ugotavlja brezplačnik Žurnal24 in v skladu s tem opisuje, kako poteka hišna preiskava pri nas in kako na Finskem. Za hišno preiskavo pri nas da pobudo običajno policija, tožilec jo predlaga, sodišče pa izda odločbo o hišni preiskavi. Na Finskem lahko hišno preiskavo odredita preiskovalec, torej policija, ali tožilec. Sodišče pri tem nima vloge.
V Sloveniji lahko hišno preiskavo opravijo samo ob navzočnosti dveh prič, preiskovanci pa morajo utemeljeno sumiti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, na Finskem pa ni tako. Navzočnost dveh prič ni nujna in preiskovalcem ni treba utemeljeno sumiti na kaznivo dejanje.
Pri preiskavah na Finskem, opravljenih v zadevi Patria, je o njih večinoma odločil kriminalist Kaj Björqvist. Podobno je bilo pri zasegih predmetov, zlasti računalniških diskov. Finskim preiskovalcem ni treba obvestiti preiskovanca, da ima pravico do molka, v Sloveniji pa je takšno opozorilo obvezno; dodajmo, da je podobno kot na Finskem še v nekaterih drugih evropskih državah, v Franciji pa preiskovanci denimo sploh nimajo pravice do molka. Prav zato je Evropski parlament zahteval, da v vseh članicah EU uvedejo pravico do molka.
Žurnal24 še navaja 36. člen slovenske ustave, v kateri piše, da ne sme nihče brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali druge tuje prostore; prav tako jih ne sme preiskovati.
