Na vprašanje STA o tem, kakšno je stališče Slovenije do napovedane prošnje palestinskega predsednika Mahmuda Abasa za sprejem v polnopravno članstvo v ZN oziroma morda povišanje sedanjega statusa "entitete" nečlanice brez pravice do glasovanja v status države nečlanice brez pravice do glasovanja, je Türk povedal, da Slovenija podpira posredovanje med vpletenimi stranmi in meni, da je o končnem izidu vprašanja statusa v ZN še prezgodaj govoriti.

"EU, katere članica je Slovenija, vodi posredovanje med Izraelom in Palestinci ter drugimi akterji, da pride do rešitve, ki bi v tem trenutku zadovoljila. Proces teče in Slovenija ta proces podpira kot vse druge članice EU, tako da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti o končnem izidu procesa, o končnem statusu Palestine v ZN," je dejal Türk.

Predsednikovo stališče je v tem trenutku enako stališču generalnega sekretarja ZN Bana Ki Moona, ki se na novinarski konferenci prav tako ni opredelil za ali proti priznanju, ker prošnja za priznanje Palestine še niti ni bila vložena.

"Predsednik Abas je sicer napovedal, da namerava zaprositi za članstvo v ZN, vendar ni izključil drugih možnosti. Prošnja za članstvo še ni bila vložena. To kaže, da so pogajanja v teku in v tem trenutku jih je treba podpreti," je dejal.

Na vprašanje, ali se mu zdi prošnja za članstvo v ZN, ki mora preko Varnostnega sveta, kjer so ZDA že napovedale veto, modra, pa je Türk odgovoril: "Mirovni proces je v hudem zastoju že dolgo časa, pritisk v smeri sprememb je čedalje večji. Zato ta poteza ne preseneča in je po svoje ne le pričakovana, ampak tudi legitimna. Seveda pa je v procesu pogajanj treba poskusiti najti rešitev, ki bo najbolj ustrezala iskanju miru in hkrati tudi uresničitvi legitimnih pravic palestinskega naroda," je dejal Türk.

V nedeljo so v New Yorku potekala intenzivna diplomatska prizadevanja, da se mirovni proces med Izraelci in Palestinci premakne z mrtve točke in se odvrnejo težave, ki bi nastale z vložitvijo prošnje Palestine za članstvo v ZN, ki ga je v petek napovedal Abas.

Državna sekretarka ZDA Hillary Clinton se je sestala z visoko predstavnico EU Catherine Ashton. Izjave ni bilo, diplomatski viri pa pravijo, da si oboji prizadevajo spraviti sprti strani nazaj za pogajalsko mizo.

Na ravni višjih diplomatov se je sestala tudi bližnjevzhodna četverica (ZDA, EU, ZN, Rusija), ki prav tako ni prišla do rešitve. Slišati je, naj bi skušali Palestincem v zameno za odstop od prošnje za članstvo v ZN ponuditi časovni okvir za priznanje državnosti. Odposlanec četverice, nekdanji britanski premier Tony Blair, je novinarjem povedal, da iščejo način, ki bi Palestince približal državnosti, obenem pa, da ne bi končali v položaju, ko ZN nadomestijo pogajanja.

V ZDA republikanski kongresniki pozivajo k odvzemu pomoči za Palestince, če vložijo prošnjo za sprejem v ZN, nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter pa je dejal, da Washington ne bi smel vložiti veta, čeprav bi predsednika Baracka Obamo judovski lobi v ZDA verjetno politično kaznoval. "To je cena, ki jo je vredno plačati," je za javni radio NPR dejal Carter.

O tem vprašanju sta mnenje podala tudi nekdanji posrednik ZN Martti Ahtisaari in nekdanji visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, in sicer v časopisu International Herald Tribune. Menita, da ima EU najmanj deset razlogov, da podpre priznanje državnosti Palestine v okviru GS ZN.

Med drugim zato, ker gre za poskus ohranitve pri življenju rešitve dveh držav, ker je EU v palestinsko državnost vložila milijardo evrov pomoči na leto, ker bi se s tem pozitivno odzvali na dosežke Abasove vlade, ker bi bila EU v času arabske pomladi sicer obtožena dvojnih standardov, ker je to v skladu z evropskimi vrednotami in celo v interesu ZDA kakor tudi Izraela, ker utrjuje legitimnost njegovega obstoja, in ker bi to zmanjšalo možnost novega nasilja med Palestinci.

Slovenski predsednik bi moral imeti govor pred Generalno skupščino ZN v četrtek, vendar pa je bil termin prestavljen na sredo, torej na dan začetka splošne razprave 66. zasedanja GS ZN, ko bo nastopil tudi ameriški predsednik Barack Obama. Türkov govor je predviden za sredo zvečer po krajevnem času.

Danes se bo predsednik med drugim udeležil visokega dogodka o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni, delovnega srečanja, ki ga priredijo predsedniki držav in vlad Karibske skupnosti (Caricom), s soprogo Barbaro Miklič Türk pa tudi sprejema ob podelitvi nagrad "South-South Awards".

Turk se je na poti v New York na letališču v Frankfurtu srečal s predsedujočim Afriški uniji, Jeanom Pingom, s katerim sta govorila predvsem o Libiji.

V torek se bo udeležil visokega srečanja prijateljev nove Libije, ki ga prireja Ban Ki Moon. Gre za prvo tovrstno srečanje na visoki ravni, na katerega je povabljena tudi Slovenija. O Libiji bo Türk v naslednjih dneh govoril posebej tudi z generalnim sekretarjem Arabske lige, Egipčanom Nabilom al Arabijem.