Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pravi, da odločitev večine v DZ ni bila presenečenje, ker je bilo na račun novele, tudi po umiku predloga za štiriodstotno znižanje plač, v državnem zboru in državnem svetu slišati številne kritike.

Takšno administrativno prepovedovanje zaposlovanja, kakršno je bilo temelj tega zakonskega predloga, še nikoli ni prepeljalo do dobrih rešitev, pravi Štrukelj in dodaja, da bi morala vlada o takih zakonih bistveno temeljiteje razmisliti, predvsem pa bi se morala prej posvetovati s socialnimi partnerji, česar pa v primeru omejitve zaposlovanja v letu 2012 ni storila.

Ni razlogov za delovanje stavkovnih odborov

V konfederaciji bodo po današnji odločitvi prenehali s stavkovnimi aktivnostmi; sindikati konfederacije bodo tako razpustili stavkovne odbore, saj so razlogi za njihovo delovanje prenehali, je še povedal Štrukelj.

"Če je večina v državnem zboru tako odločila, potem je verjetno presodila, da takšni ukrepi niso potrebni," je za STA dejal vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja Dušan Miščević. Dodal je, da so tudi sami opozarjali, da ti ukrepi ne bodo imeli učinka in da zakon ni potreben.

Sicer naj bi vlada že pripravila tri predloge varčevanja v javnem sektorju. Kot je v četrtek poročal Večer, ob predlogih o dodatnem odrekanju, med katerimi so nižji letni regres in regres za prehrano, nižje odpravnine ob odhodu v pokoj in ukinitev nadomestila za ločeno življenje, ponuja tudi možnost napredovanja. Če bi sindikati javnega sektorja zavrnili vladne predloge, pa bi v poštev prišlo le še znižanje plač.

Po Štrukljevih besedah se je ta informacija znašla v medijih preden bi vlada o teh predlogih seznanila sindikate. Pravi pa, da če predlogi držijo, presenečajo.

Ugotavlja namreč, da imajo vsi trije scenariji, ki kombinirajo zniževanje potnih stroškov, stroškov za malice, regres, napredovanje v strokovne nazive, alternativno temu pa znižanje plač, skupno lastnost: ne ukvarjajo se s plačami funkcionarjev, niti s plačami predobro plačanih direktorjev javnih podjetij. Vsi trije "na nek način ciljajo na tiste elemente materialnega položaja javnih uslužbencev, ki bodo izrazito prizadele nižje plačane skupine", meni Štrukelj.

Miščević pravi, da uradno niso dobili še ničesar in zato predloge v tem trenutku težko komentira in da se bodo zagotovo odzvali, če bo katera koli vlada prišla s predlogom za vodenje socialnega dialoga. Njegovo osebno sporočilo pa je, da "to ni kriza javnega sektorja, da je javni sektor ni povzročil in da je treba breme pravično porazdeliti po celotni slovenski družbi", vsekakor pa naj ga nosijo tisti, ki so prispevali h krizi.

Razvrednotenje dela javnih uslužbencev

Predlog za znižanje plač, ki je bil podan tekom parlamentarne obravnave novele interventnega zakona, je bil po njegovih besedah do javnih uslužbencev krivičen. Pri tem Miščević pravi, da so plače v javnem sektorju že tako nizke, da vsako njihovo nadaljnje znižanje pomeni, da bi povsem razvrednotili delo javnih uslužbencev. Mnogo javnih uslužbencev bi bilo blizu minimalne plače, kar bi nedvomno vplivalo na njihovo delo.

Vsako nadaljnje znižanje plač je nesprejemljivo in vsaj kar se tega tiče bo dogovor s sindikati zelo težak, je še dejal Miščević.