Do zaostrovanja odnosov med Beogradom in Prištino je prišlo konec julija, potem ko so se kosovske oblasti odločile uvesti embargo na uvoz blaga iz Srbije. Tega je Priština 20. julija uvedla zato, ker Srbija od leta 2008 ni priznavala carinskih pečatov Kosova, zaradi česar izvoz s Kosova v Srbijo ni bil mogoč.
Zaradi nespoštovanja embarga na dveh spornih mejnih prehodih Jarinje in Brnjak na severu Kosova je Priština skušala s posebnimi policijskimi enotami 25. julija prevzeti nadzor nad prehodoma, čemur pa so se uprli tam živeči kosovski Srbi in tudi uradni Beograd.
Izbruhnilo je nasilje, v katerem je umrl kosovski policist, več ljudi pa je bilo ranjenih. Kosovski Srbi pa so postavili cestne barikade, ki so jih umaknili šele po dogovoru med Beogradom in Prištino 5. avgusta. V skladu z dogovorom so izvajanje nadzora na mejnih prehodih znova začasno prevzele sile Kfor, vendar le do 15. septembra.
Beograd in Priština sta medtem v Bruslju 2. septembra dosegla dogovor o vprašanju carinskih pečatov, kosovski premier Hashim Thaci pa je zatem napovedal, da bo doseženi dogovor uveljavljen 16. septembra. To naj bi za sever Kosova pomenilo namestitev kosovskih carinikov, mejne policije in pripadnikov misije Eulex na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak.
Srbija odločno nasprotuje prevzemu nadzora s strani kosovskih oblasti in je napovedala "politične in diplomatske ukrepe", od mednarodne skupnosti pa zahtevala, da prepreči nameščanje kosovskih carinikov. Kosovski Srbi so medtem na severu Kosova vnovič blokirali več cest.
Mednarodna skupnost svari pred zaostrovanjem razmer in obe strani poziva, naj se vzdržita nasilja. Situacija na Kosovu se je znašla tudi pred Varnostnim svetom Združenih narodov, ki ga je Srbija pozvala, naj prepreči enostranske ukrepe Prištine. A skupina petih držav - ZDA, Nemčija, Italija, Francija in Velika Britanija - je podprla namere Prištine, ker da Kosovo mora vzpostaviti pravno državo na vsem svojem ozemlju. To pomeni tudi na severu, kjer sicer živi srbska manjšina.
