Za vami je lepo poletje, kajne?

Zelo lepo. Da nam je uspelo nekaj posebnega, se zdaj vidi tudi navzven: komisarji Uefe prihajajo v Ljudski vrt, imeli bomo nove drese, žoge, brošure, v Mariboru bo gostoval Eurosport, vseskozi bomo po televiziji. Sicer pa še ni bilo časa za skupno večerjo, kajti takoj nas je čakalo gostovanje pri Olimpiji, nato reprezentanca, a dovolj je že, če pogledaš posnetek iz Glasgowa.

Na začetku sezone pa tudi ob koncu minule ni kazalo, da se vam bo uspelo uvrstiti v evropsko ligo, kajti igra je bila nekoliko manj prepričljiva. Kdaj ste našli magično formo?

Očitno smo jo dobro tempirali. V superpokalu in v prvih krogih državnega prvenstva ni bilo najbolje, tudi proti Dudelangu smo se mučili. Proti Maccabiju iz Haife nam je šlo že bolje. Proti Rangers se je že na tekmi v Ljudskem vrtu videlo, da škotski velikan ni več na ravni nekdanje slave. Igrali so z le enim napadalcem. Ko so dali gol, so se ustavili, mi pa poleteli na krilih publike. Na povratni tekmi smo bili pod pritiskom, a včasih je treba imeti srečo.

Zanimivo, ekipa je imela v minuli sezoni več talenta kot letos, pa se ni uvrstila v evropsko ligo.

Smo za leto dni bolj izkušeni. Nekaj ključnih igralcev je odšlo, a so prišli novi. Prepričani smo bili, da nam lahko uspe. Ljudje v Mariboru so nam verjeli. Vse kocke so prišle na svoje mesto in zdaj lahko uživamo v tem.

Omenili ste Mariborčane, ki živijo za nogomet. Koliko ljudi vas je ogovorilo v mestu po vrnitvi iz Glasgowa?

Ljudje nas sprašujejo o nogometu, ustavljajo na cesti, kar je včasih prijetno, drugič malo manj. Pozornost javnosti s seboj prinaša tako pozitivne kot negativne stvari. Včasih sediš v lokalu in nisi sam, kajti s teboj je še nekdo, ki sedi za sosednjo mizo. Po drugi strani je zelo lepo. Ljudje prosijo za drese, česar v Kopru nisem nikoli doživel. Maribor diha z nami.

Zdaj navijači že mrzlično pričakujejo tekmo s Clubom Bruggejem. Je to tekmec, proti kateremu ima Maribor največ možnosti?

O Bruggeju sem se pogovarjal z reprezentančnima kolegoma Zlatanom Ljubijankičem in Markom Šulerjem, ki igrata v Belgiji. Rekla sta, da igrajo zelo napadalno. Treba bo prestati pritisk v prvih dvajsetih minutah. Upam, da smo zadržali formo iz Glasgowa.

Kako visoko lahko seže Maribor v evropski ligi?

Če bomo ostali v dobri formi, imamo lepe možnosti. Težko je ostati štiri mesece na najvišji ravni. V Ljudskem vrtu lahko dobimo vse tri tekme, na gostovanju pa bi bila uspeh točka.

Največ očitkov na igro Maribora v obdobju, ko vam ni šlo najbolje, je letelo na (ne)kreativnost. Je mogoče v sodobnem nogometu in še posebno v slovenskem uspehe dosegati tudi brez nadpovprečnih kreativcev, kar je vidno tako v Mariboru kot reprezentanci?

Ljudje so zahtevni. Če ne dosežeš zadetka, že v deseti minuti začnejo negodovati. V evropsko ligo smo prišli z obrambo, ne z napadom. Naš trener je bil branilec in zahteva, da je najprej vse urejeno v obrambi. Tudi meni je lepše igrati napadalno, toda včasih se je treba zateči k bunkerju. Igro pozabijo vsi, v spominu ostane le rezultat. Po vsem svetu se dogaja, da imajo igralci različna obdobja. Agim Ibraimi je, na primer, v prvih dveh mesecih sezone igral odlično. V Glasgowu je bil nekoliko slabši, a je vskočil nekdo drug. To je kakovost Maribora. Imamo dolgo klop, kar je dodana vrednost ekipe.

Že pogledujete proti tujini?

Ne. Nisem razmišljal niti, da bom igral za Maribor. Če te kdo v Sloveniji lahko proda, je to Maribor. Igramo v evropski ligi in to je najboljše ogledalo za vse nas. Ampak tudi Maribor ima ambicije. Zakaj bi spreminjali ekipo, če nam gre dobro? V Mariboru mi nič ne manjka.

Morda le morje?

Za takšne rezultate se splača potrpeti tudi brez morja. Drži pa, da najbolj pogrešam večere ob morju.

Večeri ob Dravi niso dovolj dober nadomestek?

Ne morejo se primerjati z večeri ob morju, kjer je poleti vzdušje zelo sproščeno.

Kje si želite igrati po Mariboru?

Če pogledam realno, bi lahko igral v drug nemški ligi.

Ste velik poznavalec športa. Menda vam pravijo športni leksikon...

Nekateri se šalijo na ta račun. Sem kar na tekočem. Veliko sem na spletu, od koder črpam informacije. Spremljam vse aktualne dogodke, največ teniške.

Če se ne bi ukvarjali z nogometom, bi bili teniški igralec?

Verjetno. Tenis zares obožujem. Če moram izbirati med gledanjem tenisa in nogometa, se odločim za tenis, razen če je na sporedu velik derbi, kot je med Realom in Barcelono.

Ste se na teniškem igrišču pomerili s kakšnim od soigralcev?

Igral sem z Dejanom Mezgo, za dvoboj se dogovarjava z Etienom Velikonjo, a se je poškodoval.

Kdo je zmagal?

Saj ni pomembno... (po prigovarjanju, op. a.) No, v redu, naj bo, bilo je 2:1 zame. Bil je pravi maraton.

Za katerega teniškega igralca navijate?

Odkar je Goran Ivanišević osvojil Wimbledon, navijam za Hrvate. Najbolj všeč mi je bil Mario Ančić, a žal ne igra več.

Boste po karieri trener, morda celo teniški?

Ne. Dovolj je, da je trener moj oče. Ni mi všeč, če si danes igralec, naslednji dan pa trener svojemu soigralcu. Potem je težko imeti avtoriteto v ekipi. Toda ko končaš kariero, verjetno ne veš, kaj bi počel, zato se ljudje odločajo za trenersko delo.

Vas pa menda precej bolj privlači nekaj drugega. Menda si želite postati športni komentator.

Rad bi se preizkusil v tej vlogi, kajti večkrat se zgražam, ko poslušam slovenske komentatorje. Moti me, da ne pokažejo čustev.

Kdo je najboljši slovenski komentator?

Peter Vilfan, brez konkurence. Dobra sta tudi Goran Obrez in Dani Bavec. Dobre tekme ni težko komentirati. A komentator mora slabo tekmo "narediti" dobro.