Turoben večer

Pošastna epidemija se plazi po Evropi. Ne samo sindikati, zdaj celo predsedniki in premierji nekaterih držav (Francija, Avstrija) resno in glasno razmišljajo, da bi za odstotek ali dva obdavčili svoje milijonarje. Naj si od ust odtrgajo kakšno žemljico in prispevajo h krpanju proračunskih lukenj, ki so nastale zaradi genialnih projektov finančnega inženiringa bankirjev, direktorjev in lastnikov korporacij, ki prisegajo, da samo denar dela denar (tistemu, ki ga ima, valjda), ne pa proizvodnja in trženje dobrin. Francoski bogatuni so se tako ustrašili epidemije, da sami predlagajo, naj jim kar vzamejo odstotek bogastva. Vlada bi jim sicer raje vzela tri, to pa pomeni, da bi posebni človeški vrsti homo milionarius grozilo izginotje, kot se to dogaja kitom in beloglavim orlom. In kakšen je videti večer evropske družine, v kateri oča zaslužijo 300 milijonov evrov* letno, država pa ga oropa z dvoodstotnim davkom, tako da mu ostane za golo preživetje piškavih 294 milijonov evrov? Turoben. Oče vstopi v jedilnico, ugasne šest od 22 luči, zagodrnja »šparat!« in vpraša sina, kako kaj tvoj dan. »Ne grem več v šolo!« »Zakaj?« »Vsi v razredu me zajebavajo, ker dva dni hodim v istih kavbojkah dussault apparel trashed denim jeans (cena: 200.000).« »Hudi časi so, sin. Stisni zobe, ne bodo nas več dolgo stiskali! Pa ti, draga ženička?« Soproga komaj zadržuje solze. »Jaz ne morem več tako. Pripravila sem vam zajca po burgundsko, toda namesto da bi ga dušila v konjaku hennessy X.O mathusalem (cena: 15.000), sem ga dala v neko konjakovo čobodro, vredno 10 tisoč evrov. Saj tega zajca ni mogoče jesti.« »Vem, vem,« razumevajoče kima z glavo pater familias. »Zato sem na poti domov iz Ženeve, kjer si nisem mogel privoščiti sobe v hotelu President Wilson (cena nočitve: 25.000), ampak luknjo v hotelu Le Richemond za 3600, kupil nekaj za pod zob. Kilo in pol belega tartufa (cena: 300.000) in tri kile zrezkov japonske krave vagju (cena: 2000), pa bomo nekako preživeli.« Hči histerično zvija že sedmo srebrno žlico. »Ne morem se vpisati na ameriško univerzo, ker nimamo 80 tisoč evrov! Mama pravi, da lahko grem zgolj v kakšno ameriško podeželsko šolo, za 60 tisoč!« »Ljubica, razumi, država nam je vse pobrala. Sicer pa, saj že tretjič ponavljaš četrti letnik gimnazije.« »Kako pa naj končam, ko pa imam že pol leta star računalnik tulip E-Go diamond (cena: 300.000). A so to kakšni pogoji za učenje?« »A ti misliš, da je meni lahko? Včeraj sem moral odpustiti dva od 16 članov posadke na naši 60-metrski jahti (cena: 30 milijonov), ki smo jo kupili, da smo se lahko kosali z jahto Bernieja Ecclestona. Zdaj pa se mi v canski marini (cena priveza do 2024: 500.000) vsi režijo! Dobički so vse slabši, ker delavska bagra noče delati za 600 evrov, država me lupi kot banano, in to ravno zdaj, ko sem hotel tistih 6 milijonov investirati v projekt, ki bi odprl štiri nova delovna mesta.« »Oči, jaz bi novo ročno uro hublot black caviar bang (cena: 800.000).« »Mulc, a ne razumeš, da nimamo. Dobil boš blancpain 1735, grande complication (cena: 600.000), če boš pa težil, ti bom dal svoj ruski poljot, ki sem ga dobil za birmo! Žena, ti pa, prosim, začni kupovat dvoslojni toaletni papir, ker je cenejši od troslojnega!« Družina prebledi. Toda oča potegnejo iz žepa štiri letalske vozovnice in zmagoslavno napovejo: »Odhajamo, ljubčki. Selimo se. V Slovenijo. Tam režejo plače, pokojnine, socialne transferje, bogate pa varujejo, saj vedo, da so milijonarji dragoceni, najboljše, kar družba premore, narodova srebrnina. Zato jim na misel ne pride, da bi jih dodatno obdavčili. Tam bomo spet bogati in spoštovani!« Končno ena kapitalistična zgodba s srečnim koncem.
(* vse cene so v evrih)

Vojna z drugimi sredstvi

Spopad na ozemlju bivše Jugoslavije se nadaljuje. Ne z orožjem, ampak civilizirano, po sodni poti. Čeprav smo po umiku tožbe Hrvaške proti Srbiji in obratno ter končanih tožbah BiH proti Srbiji in Srbije proti Kosovu mislili, da je to poglavje zaključeno, pa smo se zmotili. Torej, iz ZDA je prišla vest, da je skupina tamkajšnjih Srbov tožila ameriško podjetje Military Professional Resources Inc. (MPRI), ker je krivo za poboj Srbov v času akcije Nevihta, ko je hrvaška vojska osvobajala (okupirala – srbski pogled) Republiko srbsko krajino! Je vam kaj jasno? Ni, ampak bo. MPRI namreč, med drugim, vojskam po svetu ponuja upokojene ameriške častnike, da jih naučijo plemenite veščine, ki se ji reče pobijanje sovražnikov. Bojda jih je 25 najela tudi Hrvaška in ti imperialistični zlodeji so naučili hrvaške vojake in častnike pobijati Srbe. Logično, kajti če ne bi bilo MPRI-jevcev, bi hrvaška vojska še zdaj ždela v Splitu in Karlovcu. Zato naj sodišče ostro kaznuje MPRI za sodelovanje v genocidu. Pa smo tam. Zdaj lahko čakamo, da bo Hrvaška tožila generalštabsko šolo v Fort Leavenworthu (ZDA), ker je omogočila srbskemu generalu Kadijeviću, da je tam diplomiral in se naučil pobijati Hrvate. Slovenija bo tožila rusko vojaško akademijo Frunze, ker je kvadratoglavega generala Blagoja Adžića naučila pobijati civiliste v Sloveniji. Grčija bo tožila hrvaško vojsko, ker je šolala makedonskega vojaškega pilota, ki bo nedvomno metal bombe na grške civiliste. Podobna tožba bo verjetno prišla iz Republike srbske, ker so na Hrvaškem šolali tudi bosanskega pilota. Kosovo bo tožilo ZDA, ker so šolale nekaj srbskih vojaških letalcev, ki komaj čakajo, da vržejo bombe na kosovske civiliste. Črna gora bo tožila... Stari dobri zahodni Balkan.