Situacija v stanovanjski gradnji je bila tako precej podobna kot leta 2009, ko je gradnja stanovanj upadla za 17 odstotkov, a hkrati precej drugačna kot v letu 2008, ko so gradbena podjetja v Sloveniji zgradila skoraj 10.000 novih stanovanj, 13.679 pa jih je ostalo nedokončanih in nekatera so v gradnji še danes. "Večina letošnjih dokončanih stanovanj so projekti, za katera so bila gradbena dovoljenja izdana pred letom 2010. Začeti projekti se še nekako dokončujejo, novih projektov pa skorajda ni. Na upad gradnje stanovanj v lanskem letu je kazalo tudi gibanje števila gradbenih dovoljenj, ki je od izbruha gospodarske krize v nenehnem upadanju," pojasnjuje dr. Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete in dodaja, da kljub temu, da je na trgu nekaj povpraševanja, ni finančnih virov za izvedbo projektov, zato lahko nizko aktivnost v gradbenem sektorju pričakujemo tudi v prihodnosti. O tem pričajo tudi podatki Sursa, da je bilo v letu 2010 začetih le 4800 gradenj in da so močno upadle investicije pravnih oseb, medtem ko se je število gradenj, ji jih financirajo fizične osebe, le rahlo zmanjšalo.
Kot že vrsto let so bila tudi lani skoraj vsa dokončana stanovanja pridobljena z novogradnjo. Znova je največ novih stanovanj nastalo v osrednjeslovenski regiji, in sicer največ v Ljubljani ter bližnjih Borovnici in Komendi. Razloge za to gre iskati tudi v tem, da so se nekateri od lani dokončanih projektov začeli že pred leti, ko je bil zaradi izredno visokih cen v prestolnici opazen trend preseljevanja v primestne občine, ocenjuje Cirmanova. V primerjavi z letom 2009 se je ponudba novih stanovanj najbolj povečala v savinjski regiji, kjer so dobili 239 novih stanovanj. Predvsem se je več gradilo v Velenju in Slovenskih Konjicah. Izboljšanje je, zanimivo, opazno tudi v jugovzhodni in spodnjeposavski statistični regiji, kjer sta skupno število novih stanovanj dvignili zlasti Ribnica in Brežice. Drugod je bilo zgrajenih precej manj stanovanj, močno je upadla na primer gradnja novih stanovanj v podravski regiji, ki je bila še leta 2009 na drugem mestu.
V primerjavi z letom 2009 se je znova povečala površina novozgrajenih stanovanj, ki zdaj v povprečju obsega 129 kvadratnih metrov. Skoraj 60 odstotkov od 6352 dokončanih stanovanj v letu 2010 sestavljajo najmanj štiri sobe, od tega je 35 odstotkov stanovanj je pet- ali večsobnih. Število novozgrajenih manjših stanovanj na drugi strani upada, enosobnih stanovanj so denimo v letu 2010 zgradili 441 manj kot v letu prej. To ni presenečenje, glede na to, da tudi poročilo o finančni stabilnosti Banke Slovenije ugotavlja, da so se kreditirali predvsem nakupi večjih in dražjih stanovanj, pravi Cirmanova. Dodaja, da je to najverjetneje posledica tega, da je demografski del, ko so se mlada gospodinjstva generacije, rojene v sedemdesetih in osemdesetih letih, osamosvajala, že zaključen, sedaj pa se zaradi naraščaja selijo v večja stanovanja in postopno napredujejo v stanovanjski karieri.
V Sloveniji je bila stanovanjska gradnja najintenzivnejša v desetletju od 1971 do 1980 in stanovanja, zgrajena v tem obdobju, predstavljajo 22 odstotkov celotnega stanovanjskega sklada, medtem ko je bila malce več kot polovica stanovanj zgrajena pred letom 1971. Še vedno je večina stanovanj v mestnih naseljih, okoli 25.000 več kot v ruralnih naseljih, kjer pa stanovanja merijo povprečno 14 kvadratnih metrov več kot stanovanja v mestih.
