Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki se je danes sestalo na izredni seji, nasprotuje predlogu odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da bi se z dopolnilom k noveli interventnega zakona plače v javnem sektorju do konca leta 2012 zmanjšali za štiri odstotke.
Če bo predlog prihodnji teden potrdil še odbor DZ za finance, v KSJS napovedujejo splošno stavko zaposlenih v javnem sektorju. Stavkovna zahteva je samo ena - da se umakne sporno dopolnilo, je na novinarski konferenci poudaril Štrukelj.
Odbor DZ za takojšnje znižanje plač javnim uslužbencem za 4 odstotke
Štrukelj je obenem tudi napovedal, da bodo vodstva sindikatov v konfederaciji sindikatov javnega sektorja na dan odločanja odbora DZ za finance pred parlamentom protestirala proti znižanju plač. Na prvi dan morebitne splošne stavke pa bodo pripravili množične demonstracije sindikatov, je dejal Štrukelj. Kot dodaja, mislijo s splošno stavko v javnem sektorju, kjer je zaposlenih okoli 160.000 ljudi, skrajno resno. To je po njegovem mnenju skrajno sredstvo, da pokažejo, da so te odločitve neupravičene.
Predsedstvo konfederacije, ki združuje sedem sindikatov, se je po Štrukljevih besedah sicer že danes preimenovalo v stavkovni odbor konfederacije, ki vodstva sindikatov v konfederaciji poziva, da storijo enako.
Poslanci Zares nasprotujejo interventnemu zakonu
V poslanski skupini (PS) Zares nasprotujejo interventnemu zakonu, še posebej predlogu odbora DZ za lokalno samoupravo za dopolnilo interventnega zakona z znižanjem plač v javnem sektorju. Menijo, da je dopolnilo grob poseg v socialni dialog ter nespoštovanje dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, interventni zakon pa da je nepotreben.
V PS Zares poudarjajo, da je v parlamentarnem odboru proti predlogu za znižanje plač v javnem sektorju za štiri odstotke do leta 2012 nasprotoval le njihov poslanec.
Po njihovem prepričanju je interventni zakon "ogledalo nedoslednosti vladne ekipe", na kar so opozarjali že v času, ko so še bili del vladne koalicije. Razlogi za sprejem interventnega zakona po nujnem postopku pa ne obstajajo, ker v letu 2011 "ne bo imel nobenih učinkov", menijo v PS Zares.
Ob tem opozarjajo še, da bo rebalans proračuna povečal proračunske postavke za stroške dela, s tem pa se bo "pokrilo ravnanje posameznih ministrov, ki niso spoštovali sklepov vlade" in predpisov, da ni dopustno zaposlovati, če v proračunu za to ni zagotovljenih sredstev. Tako jim bo DZ ta sredstva dodelil z rebalansom in s tem pokril "dejansko nezakonito ravnanje", so prepričani v Zares.
ZSSS poziva vlado in odbor DZ za finance k nasprotovanju znižanju plač v javnem sektorju
V zvezi svobodnih sindikatov pozivajo vlado in odbor DZ za finance, naj ne podpreta predloga odbora DZ za lokalno samoupravo za dopolnilo interventnega zakona z znižanjem plač v javnem sektorju do konca leta 2012 za štiri odstotke. Predstavniki sindikatov so predlog označili kot grob poseg v socialni dialog in dvomijo, da vlada o tem ni nič vedela.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je zanikal utemeljitve predlagateljev omenjenega dopolnila, ki so ga poslanci sprejeli v sredo na parlamentarnem odboru za lokalno samoupravo, da je treba znižati plače zato, da bi ohranjali delovna mesta. Delovna mesta v Sloveniji po njegovem prepričanju niso ogrožena z delavskimi plačami, ampak jih uničujejo nesposobni in pogoltni menedžerji, nesposobne uprave, nesposobni nadzorni sveti in pogosto tudi država "z izjemno slabo zakonodajo".
Kot je Semolič dejal na novinarski konferenci, so za reševanje delovnih mest tako potrebni drugi ukrepi. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti bančni sistem, ki bo omogočal razvoj podjetij in s tem odpiranje novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest, potrebne so spremembe na področju javnih naročil, vzpostaviti je treba učinkovit pravni red in izboljšati učinkovitost DZ, da bi sprejemal učinkovito zakonodajo. Prav tako je treba, kot pravi, odpirati zelena delovna mesta ter več znanja in odgovornosti vnesti v delo nadzornih svetov, ki so "med najslabšimi v Evropi".
Oster odziv sindikatov javnega sektorja na predlog odbora za znižanje plač
"Nasprotujemo temu, da se želi varčevati na standardu delavk in delavcev, nasprotujemo temu, da se namerava tako enostransko in grobo poseči na področje, ki je v Sloveniji vendar predmet socialnega dialoga," je poudaril Semolič. Socialni dialog po njegovih besedah seveda ni enostaven, "je trd, je konflikten, ampak vendarle dokazljivo daje v Sloveniji dobre rezultate". "Tudi za pogajalsko mizo med zaposlenimi javnega sektorja in državo kot delodajalcem se da ob vseh problemih pokazati tudi na relativno dobre rezultate," ocenjuje Semolič.
Kot je poudaril Semolič, pozivajo parlamentarni odbor za finance, da omenjenega predloga ne sprejme. Prav tako pozivajo vlado, da "da jasno vedeti, da nasprotuje znižanju plač v javnem sektorju".
"Upamo, da bo prevladal razum," je dejal Semolič. Če bi politiki zlorabili moč in oblast za to, da bi zniževali delavske plače, se bo po Semoličevih napovedih v Sloveniji dogajalo marsikaj.
Tudi Bojan Hribar iz Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije je poudaril, da odločitev parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo pomeni grob poseg v socialni dialog, saj so se z vlado dogovorili, da enostranskih posegov ne bo. Če se bo to uresničilo, bo to povzročilo revolt, je prepričan Hribar, ki je ob tem omenil tudi možnost stavke.
Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov Slovenije pa je prepričan, da so ministri za to namero poslancev vedeli. Ščernjavič poslance sprašuje, kje je njihova odgovornost, saj so imeli možnost ustvariti prihranke v proračunu, pa tega niso storili. Zato jih poziva, naj najprej začnejo pri sebi.
Da naj ustavijo konje in ne potrdijo takšnega dopolnila k noveli interventnega zakona so poslance in vlado pozvali tudi predstavniki drugih sindikatov, Darinka Avguštinar iz Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije in Mitja Šuštar iz Sindikata kulture in narave Glosa. Ob tem so opozorili tudi na nizke plače nekaterih javnih uslužbencev, ki bi bili z znižanjem plač še posebej prizadeti. Kot je dejala Avguštinova, pričakujejo pravičen odnos znotraj javnega sektorja in pravičen odnos države.
Pahor: Vlada mora dogovor s sindikati spoštovati
Premier Borut Pahor je na današnji novinarski konferenci po seji vlade zatrdil, da predloga, da bi javnim uslužbencem znižali plače za štiri odstotke, ni podala vlada. Kot je dejal, ima sicer sam lahko mnenje o odločitvi poslancev, a si v vladi ne smejo dovoliti, da se vtikajo v okvire, ki so v pristojnosti zakonodajne veje oblasti.
Premier je dejal, da DZ s sindikati ni sklenil dogovora, da do konca leta ne bo enostransko posegal v plače javnih uslužbencev, vlada pa ga je. Ker se okoliščine, v katerem je bil sklenjen dogovor, niso bistveno spremenile, bi bilo nepravično, če se dogovora ne bi držali. Prav tako ga morajo spoštovati, če želijo ohraniti zaupanje socialnih partnerjev in svojo verodostojnost, je med drugim poudaril premier.
Pahor je sicer potrdil, da bo vlada do prihodnjega tedna izdelala izhodišča za varčevanje v javnem sektorju v letih 2012 in 2013, vendar jih želi najprej predstaviti sindikatom. Ne izključuje pa možnosti, da bi se s sindikati pogovarjali tudi o morebitnem nižanju plač.
Na sestanek s sindikati bodo počakali, dokler ne bo jasno, ali bo Pahorjeva vlada v DZ dobila zaupnico ali ne. Kot je dejal Pahor, je bila sicer njegova želja, da bi se srečali že prej, a so se drugače odločili sindikati.
Sindikat državnih organov zahteva sestanek s Pahorjem
V Sindikatu državnih organov Slovenije zahtevajo sestanek z Borutom Pahorjem v funkciji ministra za javno upravo. Konferenca sindikata upravnih enot, ki deluje v okviru omenjenega sindikata, je v začetku avgusta na Pahorja naslovila pobudo za razgovor o ugotovitvah sindikata na podlagi analize učinkov plačnega sistema v javnem sektorju.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil sekretar republiškega odbora sindikata Drago Ščernjavič, so z ministrstva za javno upravo dobili le napoved, da se bodo o tem septembra usklajevali v okviru pogajalske skupine. Vendar s tem niso zadovoljni, Pahorju želijo namreč na posebnem sestanku predstaviti položaj zaposlenih in predloge sindikata.
Predsednica Konference sindikata upravnih enot Alison Teodorovič je opozorila, da je analiza učinkov in pomanjkljivosti plačnega sistema v javnem sektorju pokazala, da kljub dogovoru vlade in sindikatov o zmanjšanju sredstev za plače še vedno beležijo rast plač v javnem sektorju predvsem v plačni skupini D - šolstvo.
Konferenca sindikata UE je po njenih besedah danes sprejela stališče, da naj vlada najprej odpravi plačna nesorazmerja, ker so plače v UE zelo nizke v primerjavi z ostalimi deli javnega sektorja, in šele nato odloča o nekem linearnem zmanjšanju plač za vse javne uslužbence. Poleg tega želijo, da naj vlada ne zmanjšuje plač vsem javnim uslužbencem za štiri odstotke, ampak naj poseže v tiste plačne skupine, ki imajo največji vpliv na javne finance.
To sta plačni skupini D - šolstvo in E - zdravstvo, je pojasnila Teodorovičeva. Hkrati v Konferenci sindikata UE predlagajo, da se poostri nadzor nad izplačili dodatkov v teh skupinah, saj gre po besedah Teodorovičeve za milijonske zneske mesečno.
Predsednik sindikata UE Ravne na Koroškem Marjan Kopol je poudaril, da so zaposleni v upravnih enotah podplačani glede na druge plačne skupine. Po njegovih besedah so v njihovi UE od leta 2000 do zdaj zmanjšali število uradniških mest s 55 na 33, na račun tega pa mogoče ukinjajo tudi krajevne urade v Mežiški dolini. Zavzel se je tudi za sistemske rešitve na področju varovanja zdravja delavcev.
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Lazo Rađenović pa je kot posebej kritično izpostavil stanje v plačnih skupinah I in J, to so strokovno-tehnični in tehnični delavci na UE. Že nekaj let na to opozarjajo predstavnike ministrstva za javno upravo in vlade, vendar do zdaj niso ukrepali, je pojasnil.
