Kot je povedal Simon Steinman iz Unicredit Banke, tudi trenutni tečaj švicarske valute, ki se je po ukrepu centralne banke oblikoval blizu 1,20 franka za evro, še vedno pomeni višjo obremenitev kot v lanskem letu, ko je dosegal raven 1,35 franka za evro, vendar ne več tako ekstremno kot v začetku avgusta.

Andrej Meža iz NLB je medtem za pojasnil, da se najprej postavlja vprašanje, ali bo takšen ukrep švicarske centralne banke vzdržen in kako bodo na to reagirale ostale države in centralne banke. Podoben ukrep v zaščito lastnega izvoza bi namreč po njegovih besedah lahko sprejele tudi nekatere druge države, predvsem Japonska, in to bi lahko povzročilo valutne vojne.

V kolikor bo ukrep zdržal, pa bo frank po njegovih pojasnilih cenejši in strah pred slabšanjem razmer v državah z velikim deležem posojil, vezanih na frank, se bo zmanjšal.

Na konkretne učinke bo treba počakati

Konkretno je sicer o učinkih na obroke posameznikov težko govoriti, pravi Meža, saj je to odvisno od tega, pri katerem tečaju je bilo posojilo najeto in kdaj ima posojilojemalec obračun obroka. Poleg tega se lahko obrok znižuje zaradi nižje medbančne obrestne mere Libor, kar deloma izniči vpliv močnejšega franka.

Na splošno pa pravi, da se je frank samo v letošnjem letu v primerjavi z evrom okrepil za 20 odstotkov in centralna je s torkovim ukrepom polovico tega dviga izničila in za toliko znižala glavnice posojilojemalcem. Poleg tega je vsaj začasno zmanjšala negotovost in omejila rast obrokov posojil v frankih.

Kot izjemo Meža izpostavlja primere, ko je obračunsko obdobje na šest mesecev in je bilo zadnjič narejeno aprila, saj potem krepitev še ni bila vračunana v obrok in bi se lahko obrok še povečal.

Največ posojil v frankih pri stanovanjskih kreditih

Po podatkih Banke Slovenije je obseg posojil, vezanih na švicarski frank, februarja znašal 1,748 milijarde evrov, pri čemer so tovrstna posojila gospodinjstvom znašala 1,241 milijarde evrov, kar predstavlja nekaj več kot 70 odstotkov vseh posojil v frankih.

Najvišji delež posojil, vezanih na švicarsko valuto, je najti med stanovanjskimi posojili. Vrednost posojil v švicarskih frankih, namenjenih nakupom stanovanjskih nepremičnin, je namreč februarja znašala 1,082 milijarde evrov, kar je predstavljalo 22 odstotkov vseh stanovanjskih posojil.

Banke zaradi povečane tveganosti posojil v švicarskih frankih, ki jih prinaša valutno tveganje, po novem odobravajo le poredkoma, o čemer priča dejstvo, da je bila vrednost posojil nebančnemu sektorju v švicarskih frankih februarja v medletni primerjavi nižja za sedem odstotkov.