Kot je znano, je Drolec občinskim svetnikom mirno, zavedajoč se posledic, spomladi priznal, da je moral za soglasje za trgovino v Centru Komenda s 16.000 evri podkupiti uradno osebo. "Natančno sem vedel, koliko moram komu prinesti, da sem dobil podpisana soglasja, da je zadnja denacionalizacija bila 'uštimana', da smo potem lahko startali," je dejal. "In če mislite, da ni treba nikomur nič dati, tudi tamle dol po naših ministrstvih pa po vaših, saj so ravno toliko vaša kot naša. Če mislite, da ni treba za usluge nobenemu nič dati, ste se hudo zmotili," je še dodal.
Toda včeraj je svoje izjave povsem spremenil. "Nikoli nisem nikogar poskušal podkupiti." "Denacionalizacijskim upravičencem smo na njihovo zahtevo izplačali odškodnino, zaradi katere so dali soglasje k gradnji objekta," je pojasnil in vztrajal, da je upravičencem dal 16.000 evrov iz svojega žepa za dobrobit Komende, ki je nujno potrebovala trgovino. Še vedno verjame, da bo ta denar, ki ga je dal na lastno pest zasebnemu podjetju tik pred stečajem (za gradnjo trgovine) brez kakršne koli pogodbe, nekoč dobil nazaj. Na vprašanja, zakaj se je potem s torbo, polno denarja, počutil kot mafijec, zakaj je večkrat poudaril, da se je zavedal, da ga policija lahko zapre..., pa na novinarski konferenci ni znal prepričljivo odgovoriti.
V nadaljevanju nizanja manj prepričljivih odgovorov na konkretno zastavljena vprašanja je Drolec med drugim dejal, da izraza podkupovanje sploh ni v njegovem besednjaku in da ni kupoval soglasja za trgovino, marveč popravljal krivico, ki jo je denacionalizacijskim upravičencem naredila država. Izrekel je več gorkih na račun Upravne enote Kamnik in Zemljiške knjige, ki naj bi zagrešili še vrsto drugih napak, ki jih v Komendi še "plačujejo", da so z denacionalizacijskimi upravičenci veliko trgovali, izjavo, da je vse treba plačati, tudi po ministrstvih, pa je včeraj prikrojil tako, da "danes pač vse nekaj stane, tudi če moraš najeti odvetnike in pripravljati papirje in pojasnila".
Številnim vprašanjem o denacionalizacijskih upravičencih, ki se jih župan ni več najbolje spomnil, so sledila vprašanja o o njegovem premoženju, ki mu očitno dopušča, da ob nezaposleni ženi iz lastnega žepa izplača denacionalizacijske upravičence, ki naj bi bili po njegovem mnenju oškodovani. Povedal je, da ima v Komendi hišo, sto kvadratnih metrov veliko stanovanje v starem delu Ljubljane, 440 metrov veliko zemljišče v Barbarigi in v Komendi še eno 3600 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Še vedno si pomaga s prihranki iz podjetja, ki ga je imel, preden je postal župan. Njegova neto plača naj bi znašala okrog 1900 evrov, ni pa pozabil pristaviti, da si v 13 letih županovanja ni izplačal še niti ene dnevnice. V času županovanja naj bi s posojilom kupil le stanovanje v Ljubljani in zemljišče v Komendi in priznal, da je za del tega zemljišča kmalu po nakupu zaprosil za spremembo namembnosti ter ga spremenil v zazidljivo stavbno zemljišče.
anita.vosnjak@dnevnik.si
