Vodja slovenske diplomacije je napovedal, da bo to vprašanje glavna tema tokratnega dvodnevnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov unije, ki poteka v poljskem letovišču ob Baltskem morju. Minister Žbogar je ob tem poudaril, da je oblikovanje skupnega stališča držav unije glede vprašanja neodvisnosti Palestine priložnost za EU, da "iz payerja postane player" (iz plačnika postane igralec, op.a.) in utrdi svojo vlogo na Bližnjem vzhodu.
EU mora tako po njegovih besedah prevzeti pobudo, pristopiti k Palestincem in skupaj z njimi pod taktirko visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton oblikovati resolucijo, ki bi bila sprejemljiva za vse države EU. "Upam, da bo danes soglasje za to, da gremo enotno v to, da bomo enotno glasovali za resolucijo, če se bo Ashtonova s Palestinci uspela dogovoriti glede vsebine," je še dejal Žbogar. O tem, kakšna naj bi bila vsebina, ni govoril.
Evropski diplomati pravijo, da naj bi šlo iskanje enotnega stališča v smeri rešitve po zgledu Vatikana, torej statusa države nečlanice v ZN. Gre za rešitev, po kateri bi ZN palestinska ozemlja priznali kot državo, a bi ta v ZN dobila le status opazovalke. Leto po zastoju mirovnih pogajanj med Izraelci in Palestinci nameravajo slednji ta mesec vložiti prošnjo za priznanje neodvisnosti v ZN, pri čemer upajo, da bodo dosegli priznanje Palestine v okviru meja pred šestdnevno vojno leta 1967 in polnopravno članstvo svoje države v ZN.
Če bi Palestinci prošnjo za priznanje vložili v VS ZN, jih čaka veto ZDA, zato naj bi k priznanju pozvali Generalno skupščino ZN, kjer se jim po mnenju političnih opazovalcev obeta večinska podpora. Palestinci si zaradi nasprotovanja ZDA veliko obetajo od EU, ki za zdaj nima enotnega stališča. Medtem ko so Francija, Velika Britanija in Španija nakazale pripravljenost na priznanje palestinske države, pa Nemčija, Italija, Nizozemska in Danska temu niso naklonjene.
