Dejstvo je, da je umirjanje gospodarske rasti posledica padca investicijske porabe in zelo globokega upada dodane vrednosti v gradbeništvu, je zapisal Križanič. Kot je dodal, se ta panoga še vedno ni konsolidirala na način, da bi izvajala vse tiste dejavnosti, ki omogočajo normalno ustvarjanje dodane vrednosti.

Padec panoge gradbeništva za četrtino pod lansko vrednost se mu zdi precejšen upad, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je že v lanskem letu beležila padec. "Menim, da je to posledica neracionalne tekme v tej panogi z zniževanjem cen, ki jih sektor ne prinese," je zapisal minister.

Glede inflacije pa Križanič ugotavlja, da se je primerjalno gledano med lanskim in letošnjim avgustom znižala za 0,9 odstotka, kar po njegovih besedah pomeni, da imamo inflacijske tokove obvladane.

Damijan: V naslednjih dveh četrtletjih mogoča stagnacija ali zmanjšanje rasti

Ekonomist Jože P. Damijan meni, da je v naslednjih dveh četrtletjih v Sloveniji mogoče pričakovati stagnacijo ali celo upad gospodarske rasti. "Ne bo me presenetilo, če bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji pod 0,5 odstotka," je dejal za STA in opozoril na usodno odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek.

"Upad dinamike rasti BDP v Sloveniji je bil pričakovan glede na usodno odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza. Z upočasnitvijo rasti BDP v EU in z zmanjšanjem izvoznega povpraševanja se je slovenska gospodarska rast praktično zaustavila," je povedal Damijan in dodal, da je domače povpraševanje še vedno na izjemno nizki ravni in stagnira.

Slovensko gospodarstvo je trenutno skoraj popolnoma odvisno od izvoza

Slovensko gospodarstvo je trenutno skoraj popolnoma odvisno od izvoza, domači dejavniki rasti pa so se v zadnjih treh letih popolnoma izčrpali. Če je gospodarsko rast v preteklosti še lahko dodatno poganjalo gradbeništvo in zasebno domače povpraševanje, danes glede na krizo v gradbeništvu, stopnjo brezposelnosti in indikatorje zaupanja potrošnikov ti dejavniki ne morejo več poganjati gospodarske rasti.

"Zato slovensko gospodarstvo danes praktično takoj reagira na dinamiko rasti izvoznih naročil v EU," pojasnjuje strokovnjak. Glede na upadanje rasti naročil v EU in glede na stalno, že več kot šestmesečno, upadanje zaupanja potrošnikov in menedžerjev v Nemčiji je po mnenju Damijana v naslednjih dveh četrtletjih mogoče pričakovati stagnacijo ali celo upad gospodarske rasti.

Začeti je potrebno s programom nove ekonomske politike

Damijan glavna razloga za tako počasno rast oz. stagnacijo vidi v finančnem krču in v tem, da vlada ni uspela pripraviti nobenih predlogov za spodbujanje domačega povpraševanja. "Dokler vlada ne bo rešila krča v obeh državnih bankah (ki predstavljata skupaj skoraj polovico bančnega sektorja) z njuno privatizacijo in sanacijo, si boljših pogojev za kreditiranje gospodarstva ni mogoče predstavljati," opozarja.

Po njegovem je treba nujno začeti s programom nove ekonomske politike, ki bo temeljil na davčni razbremenitvi gospodarstva in spodbudah za odpiranje novih delovnih mest.

"Za ponovno razvojno dohitevanje EU mora slovensko gospodarstvo rasti hitreje od povprečja razvitih članic EU - torej vsaj 2,5 odstotka letno," ocenjuje Damijan. Dohitevanje EU bi se sicer bistveno pospešilo, če bi slovenski BDP beležil med tri- in štiriodstotno rast. "Zaenkrat je to glede na stanje v gospodarstvu in glede na impotentnost ekonomske politike seveda iluzorno pričakovati," še meni ekonomist.