Iz podatkov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, je razvidno, da je skupina konec lanskega leta bankam dolgovala že več kot 57 milijonov evrov, pri čemer je večji del obveznosti dolgoročnih (52 milijonov evrov). Vsota obveznosti do bank je skoraj štirikrat večja od tiste iz zadnjega dne leta 2006 (15,3 milijona evrov). Še leta 2008, torej že v času direktorja Milana Medveda, je Skupina Premogovnik Velenje bankam dolgovala manj kot 30 milijonov evrov, leto dni kasneje pa se je vsota finančnih obveznosti že povzpela na 47,5 milijona evrov.

Že pred časom smo poročali, da je Holding Slovenske elektrarne (HSE), sicer večinski lastnik premogovnika, prav zaradi naraščanja zadolženosti zahteval razširitev uprave in nadzornega sveta, ki so ji bolj ali manj odkrito nasprotovali v premogovniku, sindikatu in celo v mestni občini Velenje. V svetu delavcev premogovnika so nasprotovanje širjenju uprave, po katerem bi bil dosedanji prvi mož Medved v najboljšem primeru le še "prvi med enakimi", pred dnevi utemeljili celo z argumentom, da bi se z veččlansko upravo prenašala odgovornost v primeru nesreč, kar bi lahko zmanjšalo varnost zaposlenih. Medtem ko generalni direktor holdinga Matjaž Janežič pred današnjo skupščino, na kateri bodo delničarji odločali o spremembah statuta z razširitvijo uprave na čelu, ni želel dajati izjav, smo včeraj neuradno izvedeli, da ji bo v prihodnjem mesecu dni sledila nova skupščina, na kateri bodo delničarji imenovali člane razširjenega nadzornega sveta.

Čeprav vsota finančnih obveznosti Premogovnikove skupine, ki pridela okoli 165 milijonov evrov prihodkov na leto, za zdaj dosega le dobro polovico njenega kapitala, velja opozoriti na dve dejstvi. Prvič, da so veliko večino novonastalih obveznosti nase - zelo verjetno z jamstvi krovne družbe - prevzela hčerinska podjetja, pri čemer se večina njih ne ukvarja z energetskimi dejavnostmi. Zadolženost krovne premogovniške družbe se je namreč lani celo nekoliko zmanjšala (iz 35,7 na 34,9 milijona evrov). In drugič, da odvisne in pridružene družbe glede na njihove bilance v prihodnjih letih še zdaleč ne bodo zmogle nadomestiti prihodkov, ki jih bo premogovnik do leta 2015 izgubil zaradi znižanja cene lignita za šesti blok TE Šoštanj.

Spomnimo, v premogovniku so večkrat pojasnili, da gre pri ustanavljanju in poslovanju hčerinskih družb za normalen proces prestrukturiranja skupine, ki naj bi po načrtih postopoma vedno večji delež prihodkov dobivala iz drugih dejavnosti. "Za finančno sliko premogovnika se ne bojim. Smo med 50 podjetji z najvišjo boniteto v Sloveniji," je pred tedni poudaril Medved in dodal, da obveznosti naraščajo, ker je družba v investicijskem ciklu. A javno dostopni podatki razkrivajo tudi drugo plat medalje. Tako je podjetje Gost, ki ima v lasti Vilo Široko ter hotele Oleander in Barbara Fiesa, lani ustvarilo celo manj prihodkov (5,06 milijona evrov) kot v letih 2008 ali 2009 (5,22 milijona evrov). To se je zgodilo, čeprav je podjetje v štirih letih svojo zadolženost, ki danes znaša že približno sedem milijonov evrov, povečalo za skoraj šestkrat, delež dolgov v financiranju pa je presegel 72 odstotkov.

Najmanj prihodkov po letu 2008 je lani ustvarilo tudi odvisno podjetje RGP (dobrih 11 milijonov evrov), kjer je isti delež lani prvič presegel 60 odstotkov. V odvisnem podjetju HTZ pa so od leta 2008 svoje dolgove (od tega je večina poslovne narave) podvojili na več kot 13 milijonov evrov, kar je dvakrat več tudi od njegovega kapitala. Podatkov o lanskem poslovanju nepremičninsko-gradbene družbe PV Invest v javno dostopnih virih še ni mogoče najti. Prvi mož HSE Janežič je sicer že pred časom podatke o naraščanju zadolževanja premogovnika za neenergetske namene komentiral z besedami, da "bo na dolgi rok treba razmisliti, kaj so prednostne naloge energetskih družb".