Napastu bo družbo v upravi, ki bo po novem dvočlanska, delal dosedanji prvi mož Alojz Stana, pri čemer velja spomniti, da je slednjega na vrh Geoplina leta 2006, torej v času vlade Janeza Janše, imenoval nadzorni svet, ki ga je vodil prav Napast. "Ob bistveno spremenjenih tržnih razmerah in zahtevnem postopku pravnega preoblikovanja skupine Geoplin se je nadzorni svet soglasno odločil za imenovanje dvočlanske uprave," so včeraj sporočili iz Geoplina.

Izbirali med Napastom in Stano

Nadzorniki, ki jih po novem vodi Matjaž Novak s koprske fakultete za menedžment, novega predsednika uprave niso izbrali z razpisom, ampak so po naših informacijah v postopku preverjanja ugotovili, da imajo za položaj dva kandidata - Napasta, ki ga je predlagal Petrol, in Stano. Dilemo nadzornikov, povezano tudi z morebitnim plačilom odpravnine dosedanjemu prvemu možu, naj bi s prostovoljnim umikom na položaj člana uprave rešil kar Stana, ki tako ostaja v podjetju, Napastu, sicer univerzitetnemu diplomiranemu inženirju strojništva, pa so petletni mandat podelili soglasno. "Nadzorni svet je izvedel redni postopek imenovanja uprave v skladu s proceduro, kot jo predvidevata poslovnik in družbena pogodba," so dejali v družbi.

Napastovo imenovanje, ki so ga nadzorniki izpeljali brez običajne medijske "spremljave", je včeraj močno odmevalo na domači poslovni in energetski sceni. Enega najpomembnejših stolčkov v domači energetiki je namreč zasedel eden od članov nekdanje uprave Petrola, ki je družbo leta 2008 prvič po osamosvojitvi popeljala v rdeče številke. To se je zgodilo prav po "zaslugi" nakupa tretjine delnic Istrabenza, za katero je Petrol v okviru domnevno obrambno motiviranega prevzema, ki ga je ob soglasju takrat vladajoče politike operativno pripravljal Napast, odštel 186 milijonov evrov. Skoraj štiri leta kasneje je omenjeni paket delnic na borzi vreden le še slabih pet milijonov evrov, predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik pa je na zadnji skupščini razkril, da je družba z naložbo v Istrabenz skupaj ustvarila več kot 170 milijonov evrov "minusa".

V Petrolu brez razrešnice, a to ni ovira za Geoplin

Tudi zato je več kot presenetljivo, da so imenovanje Napasta predlagali prav v Petrolu, sicer drugem največjem lastniku Geoplina. Spomnimo, uprava, v kateri je sedel Napast (vodil jo je Marko Kryžanowski ), na svoji zadnji skupščini leta 2009 zaradi nekaterih domnevno spornih poslov, med katerimi so bili poleg Istrabenza tudi nakupi družb v jugovzhodni Evropi, ki jih je prav tako izpeljal Napast, ni dobila razrešnice, Petrolov nadzorni svet, v katerem je tedaj sedel tudi Berločnik, pa je naročil revizijo omenjenih poslov. Pred slabimi tremi tedni smo sicer poročali, da je Petrol sklenil dogovor z Montenegro Bonusom, s katerim se je izognil unovčitvi garancij v višini 154,5 milijona evrov zaradi neizpolnjenih obvez, h katerim se je zavezala nekdanja uprava, v kateri sta sedela Kryžanowski in Napast.

Četudi se slednjemu po odhodu iz uprave leta 2009 še zdaleč ni godilo slabo (kot dobro plačani svetovalec uprave je bil pod Aleksandrom Svetelškom nekaj časa celo v igri za člana uprave Istrabenza), sta Napastu vrnitev skozi velika vrata omogočila šele Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in spremembe na domačem političnem prizorišču. Še do konca junija je namreč nadzorni svet Geoplina po prvem možu direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janeza Kopača obvladoval Zares. Kopača je nato agencija skupaj s Klemnom Grošljem , vodjem kabineta nekdanje ministrice za gospodarstvo Darje Radič , zamenjala s izvršnim direktorjem pri EFT Tomažem Orešičem , sicer članom LDS in morebitnim kandidatom za novega ministra za gospodarstvo, in Matjažem Novakom, ki naj bi bil po informacijah iz energetskih virov blizu krogov SDS.

Si je Berločnik z Napastom "kupil" mir pred Janšo?

Vanje poznavalci politično-gospodarskih razmer v Sloveniji uvrščajo tudi Stano in njegovega domnevnega "mentorja" Napasta, znanega po tesnih stikih z mariborsko družino Petek, vplivno v času Janševe vlade. Tudi zato je bilo včeraj mogoče slišati ugibanja, da bi lahko bila odločitev Petrola, katerega predstavnika sta na sejo prišla s predlogom za Napastovo imenovanje, povezana (tudi) z Berločnikovimi željami, da bi na čelu Petrola ostal tudi v primeru zamenjave oblasti. Po neuradnih informacijah naj bi za Petrolovo namero vedel tudi član uprave AUKN Danilo Grašič, sicer dober znanec Boruta Petka, nekdanjega tajnika v Janševem kabinetu, in domnevni človek za "zvezo" z vplivneži iz opozicije. Do zaključka redakcije ni uspelo dobiti uradne potrditve, da se je, kot trdijo naši viri, o tem dogovarjal z Berločnikom.