Minister je povedal, da pobudnike naknadnega zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku (Civilna iniciativa za družine in pravice otrok) motita široka definicija družine in nova pravna ureditev istospolnih partnerstev, ki se izenačujejo z zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo. "To se nam zdi problematično," pravi minister Svetlik. Iz dosedanjih dejavnosti pobudnikov za referendum namreč sklepajo, da bo javna razprava v nasprotju s 63. členom ustave, ki prepoveduje spodbujanje k nestrpnosti in neenakopravnosti. Dokaz za takšno sklepanje je po njegovem razprava o samem zakoniku. "Ne odrekamo pravice do izražanja mnenj, ampak to, da bi skozi kampanjo odrekali enakopravnost ljudem, ki jim jo zagotavlja ustava. Bojimo se, da bi prihajalo do sistemske diskriminacije na podlagi javne kampanje, ki bi imela za posledico širjenje nestrpnosti na drugih področjih."
Če se družinski zakonik ne bo uveljavil, državni zbor ne bo izpolnil obveznosti, ki mu jo je ustavno sodišče naložilo leta 2009, ko je ugotovilo protiustavnost dedovanja istospolnih registriranih partnerjev, zapisano v zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnostih. Podobne protiustavne določbe so tudi v drugih zakonih: o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o kazenskem postopku, o izvrševanju kazenskih sankcij in podobno. "Cela vrsta neustavnih rešitev je že v obstoječih zakonih," povzema minister. Generalna direktorica direktorata za družino mag. Ana Vodičar pa dodaja: "Nemogoče, da bi popravili več kot 50 drugih predpisov, ki imajo neustavno ureditev. To bi trajalo leta in leta. S sistemsko ureditvijo posežemo v to." S tem pa istospolni partnerji ne bi imeli le enake pravice kot zakonci ali zunajzakonske skupnosti, ampak tudi obveznosti, še dodaja minister.
Zahtevo za presojo ustavnosti referendumske pobude o družinskem zakoniku so prejšnji teden vložili poslanci SD, LDS, Zares in DeSUS ter nepovezani poslanci. Strokovne podlage zanjo je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, državni zbor in matični odbor pa bosta o njih odločala oziroma jih sprejela, zavrnila ali dopolnila, je še pojasnil minister.