Ciprska vlada želi s paketom varčevalnih ukrepov privarčevati 750 milijonov evrov, z zvišanjem davka na dodano vrednost s 15 na 17 odstotkov pa naj bi ustvarili dodatnih 160 milijonov evrov prihodkov. Parlament je o varčevalnih ukrepih glasoval po tednu političnega trgovanja, s katerim so deležniki želeli zagotoviti, da ukrepi ne bodo preveč boleči, da pa bo hkrati tudi 70.000 zaposlenih v javnem sektorju prispevalo svoj delež.
Da bi si vlada pri glasovanju v parlamentu zagotovila podporo večine opozicije, je obljubila, da bo kmalu predstavila drugi paket varčevalnih ukrepov. Z njim naj bi privarčevali dodatnih 360 milijonov evrov, med drugim na račun krčenja socialnih transferjev in dodatnega zvišanja davkov. Ciprski finančni minister Kikis Kazamias je pred petkovim glasovanjem o varčevalnih ukrepih opozoril, da je na preizkušnji ugled Cipra. Glasovanje so morali namreč preložiti za 24 ur, Kazamias pa je v tem času poskušal prepričati močne sindikate javnega sektorja, naj pristanejo na več varčevalnih ukrepov. Zvišanju davka na dodano vrednost je nasprotovala opozicija, saj da bi prizadel prebivalce z nizkimi prihodki. Kazamias je ob tem opozoril, da bi imel Ciper tudi v primeru zvišanja na 17 odstotkov še vedno drugo najnižjo stopnjo davka na dodano vrednost v EU.
Parlament se bo znova sestal 15. septembra. Ciprska vlada želi javnofinančni primanjkljaj z varčevalnimi ukrepi letos znižati na 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa na 2,5 odstotka BDP. Ciper bi s tem izpolnil merila iz pakta o stabilnosti in rasti, ki javnofinančni primanjkljaj postavlja pri treh odstotkih BDP. Bonitetni hiši Moody's in Standard & Poor's sta konec julija znižali bonitetno oceno Cipra, v začetku avgusta pa jima je sledila še bonitetna hiša Fitch. Agencije dvomijo, da je ciprska vlada kos težkim finančnim razmeram, v katerih se je znašla ta sredozemska država.
