Na zavodu za zaposlovanje vsem, ki se bodo po izgubi statusa študenta oziroma absolventa prijavili v register brezposelnih, svetujejo, naj to storijo s pomočjo spletne aplikacije ePrijava. Prav tako jim priporočajo obisk spletne svetovalnice eSvetovanje, kjer se bodo lahko pripravili na prvi razgovor na zavodu, spoznali trg dela in načine aktivnega iskanja zaposlitve ter razmislili o svojih zaposlitvenih ciljih. Pri tem jim bodo individualno pomoč ponudili tudi zavodovi svetovalci.
Podjetja se vse bolj zavedajo, da potrebujejo urejen kadrovski sitem
Na zavodu sicer menijo, da so mladi na trgu dela bolj prožni in pripravljeni sprejeti tudi zaposlitev za določen čas, honorarno delo ali samozaposlitev, zaradi česar pogosteje menjajo status na trgu dela, to pa je razlog, da imajo tudi manj socialne varnosti. Vendar pa se na drugi strani tudi vse več delodajalcev zaveda, da morajo imeti kadrovsko strukturo urejeno, vključno s sistemom nasledstev, pravi Ksenija Štrekelj, direktorica iskanja in selekcije v zaposlitveni agenciji Adecco. Štrekljeva nadaljuje, da ti delodajalci zaposlujejo tudi mlade ljudi in jih usposabljajo ter vzgajajo že v času študentskega dela oziroma takoj po končani diplomi. »Mladi, ki nimajo delovnih izkušenj, pa morajo delodajalca prepričati s svojim odnosom do dela in učenja,« pojasnjuje Štrekljeva. Zato je priporočljivo, da mladi vedo, kaj želijo početi, da so nad delom, ki ga opravljajo, navdušeni in da pri tem izkazujejo veliko mero samoiniciativnosti in optimizma. Delodajalci namreč iščejo ljudi, ki so motivirani za delo, zato je veliko odvisno prav od kandidatov, ki se znajdejo na razgovorih, razlaga Štrekljeva in dodaja, da delodajalci danes pri iskalcih prve zaposlitve najbolj pogrešajo proaktivnost, pozitiven pristop, zagnanost, drznost in odločnost.
Mladi z izobrazbo, po kateri na trgu dela trenutno ni povpraševanja, morajo biti vztrajni, saj je iskanje zaposlitve lahko zelo kompleksen in dolg proces, svetuje Štrekljeva, ki jim zato na dušo polaga, naj bodo aktivni pri spremljanju zaposlitvenih oglasov, objavljenih na različnih mestih, tudi na družabnih spletnih omrežjih. Obenem pa se morajo iskalci prve zaposlitve, še posebno tisti brez izkušenj, zavedati svojih zmožnosti in realnih potreb na trgu dela. Tako naj ne odklonijo vsake na prvi pogled ne najbolj idealne službe, svetuje Štrekljeva in dodaja, da lahko čas med iskanjem zaposlitve izkoristijo tudi za nadgradnjo oziroma pridobivanje novih znanj.
Kariero je dobro načrtovati že med šolanjem
Ker izkušnje kažejo, da mladi Slovenci o svoji karierni poti začnejo razmišljati razmeroma pozno, velja poudariti, da je o tem, kaj želijo početi, dobro premišljevati že v času šolanja. »Vsakršno študentsko delo, prostovoljstvo, lokalni projekti, sodelovanje v društvih ali klubih so neusahljiv vir pridobivanja izkušenj,« pravi Tadeja Ozebek iz Zavoda Nefiks, kjer se ukvarjajo predvsem z neformalnim izobraževanjem mladih, za enostavno beleženje tovrstnih znanj pa jim ponujajo spletno orodje, imenovano e-nefiks. Ozebkova tako mladim svetuje, naj že med študijem iščejo aktivnosti, ki so povezane s poklicno potjo, po kateri želijo iti po zaključku študija, za vsako aktivnost posebej pa naj tudi zbirajo potrdila ali referenčna pisma delodajalcev. »Priporočilo ali referenčno pismo je namreč neizpodbitno potrdilo, da je nekdo res nekaj počel in bil pri tem tako dober, da mu je delodajalec napisal priporočilo,« pravi Ozebkova in dodaja, da se lahko mladi (diplomanti) po nasvet, kako se lotiti iskanja zaposlitve, obrnejo tudi na Zavod Nefiks, kjer jim bodo pomagali postati zaposlitveno pismeni.
Kot poudarja Ozebkova, so namreč kompetence zaposlitvene pismenosti pri pridobivanju zaposlitve izjemnega pomena, saj zgolj življenjepis za delodajalce ni več dovolj. Iskalci prve zaposlitve naj tako poudarijo število let delovnih izkušenj, predvsem pa znanj, ki so jih v tem času pridobili, svetujejo v Zavodu Nefiks, kjer mlade z gospodarstvom in potencialnimi delovnimi mesti povezujejo v okviru projekta Podjetni petek, ko se z mladimi za en dan odpravijo v določeno podjetje in tam spoznavajo delovne procese ter se družijo s ključnimi kadri. »V enem izmed obiskanih podjetij je kadrovica mladim rekla, naj morebitni prošnji za zaposlitev pripišejo, da so bili udeleženci tega projekta, ker to pove veliko o njihovi angažiranosti, pripravljenosti za delo in tem, da se trudijo priti v stik s podjetjem in ga torej že poznajo,« je primer, kako edinstvena je lahko takšna priložnost, navedla Ozebkova.
Odlična popotnica je tudi prostovoljstvo
Da so izkušnje, ki jih mladi dobijo med študijem s članstvom v različnih društvih in gibanjih, neprecenljive in so dobra popotnica za vstop v poslovni svet, se strinjajo tudi v Mladinskem svetu Slovenije. Njihova predstavnica Sara Draškovič poleg študentskega dela izpostavlja tudi prostovoljno delo v mladinskih, nevladnih ali humanitarnih organizacijah. »Sodelovanje v mladinskih organizacijah v večini primerov pomeni tudi, da je mogoče prek najrazličnejših seminarjev in usposabljanj svoje izkušnje pridobivati tudi v tujini, kar nam lahko odpre popolnoma nov svet. Zato priporočamo vsem, da poiščejo organizacijo, ki jim je po vsebini dela blizu, tudi glede na smer študija, in se maksimalno angažirajo kot prostovoljci. To se je še vedno obrestovalo,« so prepričani v Mladinskem svetu Slovenije.
»Ko se lotimo pošiljanja prošenj za zaposlitev, pa izpostavimo tiste izkušnje, sposobnosti in vrline, za katere menimo, da jih bo delodajalec prepoznal kot naše prednosti,« svetuje Draškovičeva in dodaja, da naj iskalci prve zaposlitve ne pozabijo niti na motivacijsko pismo, tudi če to ni posebej zahtevano. V njem naj opišejo svojo vizijo sodelovanja v kolektivu podjetja ali organizacije, v kateri se potegujejo za delovno mesto. Kasneje na razgovoru pa je pomemben prvi vtis kandidatov in njihova iskrenost, saj, kot poudarja in opozarja Draškovičeva, so kadroviki običajno zelo spretni pri prepoznavanju ljudi po govorici telesa in drugih fizičnih znakih. »Če smo se pri razgovoru zelo dobro odrezali, v službo pa nas vseeno niso sprejeli, se je verjetno to zgodilo zato, ker nismo ustrezali njihovi viziji človeka, ki je primeren za odprto delovno mesto. To še zdaleč ne pomeni, da nismo sposobni, delavni in pripravljeni se učiti, še najmanj pa, da je treba obupati,« polaga na srce Sara Draškovič.
