Poleg varnostnih razlogov v prid izgradnji druge predorske cevi je po ocenah vlade treba upoštevati tudi dejstvo, da se bodo prometni tokovi ob širitvi EU na Zahodni Balkan zelo verjetno bistveno spremenili. "Zato je pri iskanju najustreznejše rešitve treba razmišljati dolgoročno," poudarja vlada, kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Stališča vlade bodo, kot so dodatno pojasnili na ministrstvu za promet, zastopana na operativni ravni na prihodnji meddržavni komisiji, ki se bo sestala v prvi polovici septembra. Na tem srečanju bodo poleg dolgoročnih rešitev razpravljali tudi o izvajanju kratkoročnih ukrepov za zagotavljanje večje prometne varnosti.
Trenutno je v obratovanju prva faza karavanškega predora, in sicer ena predorska cev od prvotno načrtovanih dveh. Predor obratuje s povečanim tveganjem v primerjavi s primerljivim predorom z zagotovljenimi vsaj minimalnimi varnostnimi ureditvami; še posebej je tveganje povečano v času poletnih prometnih konic in v prazničnih dneh, ko se poleg stalnih varnostnih ukrepov spremljanja posebej nevarnih tovorov in gasilske pripravljenosti izvajajo tudi drugi varnostni ukrepi za zmanjšanje tveganj.
Objekt se redno in investicijsko vzdržuje; nekatera dela potekajo pod prometom in počasneje, kot bi sicer. Glede na minimalne varnostne standarde, ki jih je EU predpisala v 2004, je treba predor do leta 2019 tudi ustrezno nadgraditi. Pri tem sta po zahtevnosti, trajanju izvedbe in finančnem vložku najpomembnejša projekta za ureditev ubežnih poti in nadgradnje prezračevanja.
V obravnavi je več možnih različic nadgradnje predora Karavanke, med katerimi po ocenah vlade izgradnja druge cevi predstavlja najbolj optimalno rešitev na podlagi minimalnih standardov EU za primere večjih prometnih obtežb.
Investicija izgradnje druge predorske cevi je sicer ocenjena na 300 milijonov evrov, v okviru priprave pobude za državni prostorski načrt pa bo ministrstvo za promet ocenilo vse možnosti tudi glede vključitve drugih prometnic.
