Kot so sporočili iz Aerodroma Ljubljana, je bilo Skobirjevo delo ocenjeno s pomočjo kriterijev s področja izkušenj, znanja in kompetenc, poslovne uspešnosti družbe ter odnosov z deležniki družbe.

Za vnaprejšnje imenovanje Skobirja na čelo družbe tudi v naslednjem mandatu se je nadzorni svet odločil, "ker sledi visokim standardom korporativnega upravljanja, upošteva priporočila kodeksa upravljanja javnih delniških družb in ker je družba tik pred kompleksnimi in prelomnimi projekti za nadaljnji razvoj".

Skobir, sicer diplomirani pravnik, je na čelu Aerodroma Ljubljana od julija 2007, pred tem pa je bil od leta 2003 član uprave družbe, odgovoren za strategijo trženja. Leto pred tem se je družbi pridružil kot svetovalec uprave. Dolga leta je bil sicer zaposlen v Adrii Airways, pred prihodom v Aerodrom pa je bil generalni direktor Globtourja.

Nadzorniki Aerodroma Ljubljana so se sicer danes seznanili tudi s polletnim poslovanjem družbe. Kot je razvidno iz nerevidiranega polletnega poročila, je poslovanje družbe v polletju kljub še vedno razmeroma neugodni gospodarski situaciji dokaj vzpodbudno, kar je odraz povečanja prometa v segmentu tujih prevoznikov in tovornega prometa ter nadzora nad stroški in njihovega tekočega prilagajanja trenutnim razmeram.

Aerodrom Ljubljana je v prvih šestih mesecih ustvaril 15,5 milijona evrov prihodkov, kar je 5,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 2,1 milijona evrov oz. 77,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, čisti dobiček pa se je povečal za 53,3 odstotka na 2,3 milijona evrov.

V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je v prvi polovici leta obseg prometa v segmentu potnikov porasel za 8,8 odstotka, pri premikih letal pa je Aerodrom Ljubljana na ravni lanskega prvega polletja. Realizacija letnega načrta je pri potnikih 43,2-odstotna, pri premikih letal pa 44,8-odstotna.

Prevladujoč delež javnega potniškega prometa je v prvi polovici leta opravil domači prevoznik Adria Airways, ki je prepeljal 74,9 odstotka vseh potnikov javnega potniškega prometa oziroma 452.513 potnikov. Število potnikov je povečal za tri odstotke, število premikov pa za 5,5 odstotka. Zaradi porasta potnikov tujih prevoznikov je sicer delež potnikov domačega prevoznika v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upadel za 4,2 odstotne točke.

Povečani obseg prometa je Aerodrom Ljubljana zabeležil tudi v segmentu tujih prevoznikov, kjer se je število
potnikov povečalo za 30,8 odstotka, število premikov letal pa za 11 odstotkov.

Med 31 destinacijami, ki so jih v prvem polletju koristili potniki javnega prometa, so skoraj s polovičnim
skupnim deležem prevladovale Pariz, Istanbul, Frankfurt, London, München in Zürich.

Kljub na prvi pogled nespodbudnim podatkom pa je predvsem v segmentu premikov letal prišlo do za Aerodrom pozitivne spremembe v strukturi letal. Letalski prevozniki namreč kot ukrep racionalizacije nadomeščajo manjša letala z večjimi. S finančnega vidika je to ugodno, saj je cena pomembnega dela storitev družbe vezana na težo letala; negativni učinek manjšega števila premikov letal je tako ublažen s spremembo v strukturi letal in večjo realizirano skupno težo letal.

Skupna količina oskrbljenega tovora v prvem polletju je za 31,9 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Povečanje gre predvsem na račun ladijskega in cestnega zbirnega tovora, ki je bil v enakem lanskem obdobju prisoten šele od maja dalje.