Zdravstvena blagajna za kratek obisk
Prof. dr. David Neubauer s Pediatrične klinike UKC Ljubljana nam je povedal, da je telefonsko in spletno svetovanje na kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo dnevna praksa že več let: "Starši bolnih otrok se obračajo na nas z različnimi vprašanji, predvsem gre za dogovarjanje o spremembi zdravil oziroma dopolnitvi zdravljenja. Starši pokličejo zdravnico ali zdravnika specialista in ga seznanijo z obliko, trajanjem epileptičnih napadov ali drugih nevroloških težav. Zdravnik se na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz tega pogovora, in na podlagi zadnjega zapisnika v kartonu odloči za zamenjavo, spremembo ali dodatek zdravljenja in to vpiše v karton. Hkrati to zabeleži tudi v knjigo razgovorov. Podobno ravnamo tudi z vprašanji po elektronski pošti, ki jih natisnemo in vložimo v otrokovo kartoteko."
Tako kot na osnovni zdravstveni ravni tudi specialisti zatrjujejo, da je tovrstnih posvetov vedno več, in so prepričani, da bi jih morala zdravstvena blagajna, ki se zavzema za to, da se vse opravljene storitve natančno beležijo, ustrezno vrednotiti.
"Zdajšnja pravila in navodila o evidentiranju in obračunavanju zdravstvenih storitev res ne dopuščajo obračunavanja posvetov po telefonu, e-komunikacije ali telemedicinskih storitev na osnovni in specialistični ravni. Za primarno raven velja, da je telefonski ali elektronski posvet že vračunan v tako imenovano glavarino," je potrdila mag. Olivera Masten Cuznar, vodja oddelka za nadzor na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Povedala nam je, da je predlog za ureditev tega piškavega oreha že nekaj časa na ministrstvu za zdravje, kjer čaka na podpis: "Na ZZZS smo speljali vse potrebne postopke, predlog, kako bodo zdravstveni izvajalci omenjene storitve lahko beležili kot kratek obisk, pa je potrdil tudi naš upravni odbor." Naša sogovornica je potrdila, da so naštete oblike komuniciranja "bolnikom in zdravnikom prijazne, koristne pa so tudi za zdravstveno blagajno."
Ministrstvo bi počakalo
Kot je znano, so kartice zdravstvenega zavarovanja po novem ključ do podatkov zavarovanca. Masten-Cuznarjeva v primeru komuniciranja na daljavo ne vidi posebnih težav: "Dostop v sistem je po posebnem postopku mogoč tudi brez kartice zavarovanca. Tako ravnajo tudi v nujnih primerih, ko zdravstvene kartice bolniki nimajo pri roki. Razumemo normalne življenjske situacije, zato smo na ZZZS pripravili predlog, da bodo zdravniki vstopali v sistem in beležili posvete, ki jih bodo imeli z bolniki na daljavo. Če bo dostopanja brez zdravstvenih kartic prekomerno, kot se je pri nekaterih izvajalcih že dogajajo, pa bo ZZZS opravil nadzor. Na to možnost so bili izvajalci že opozorjeni."
Čeprav na ministrstvu pričakujejo aktivno vlogo zdravstvene blagajne tudi pri plačevanju zdravstvenih storitev, pa očitno nad tem predlogom niso navdušeni. Že nekaj mesecev ga imajo v direktoratu za zdravstveno varstvo, kjer ga, kot so nam odgovorili, "preučujejo in ga bodo skušali upoštevati v okviru novega modela financiranja primarne obravnave bolnikov."
Če bi na ministrstvu za zdravje predlog zdravstvene blagajne potrdili, bi lahko zdravniki tako imenovani kratek obisk začeli beležiti takoj. Njihova praksa bi, kot razmišlja Masten-Cuznarjeva, prišla prav tudi tovrstnemu urejanju na specialistični ravni: "Načini tovrstne komunikacije med bolniki in zdravniki so v sosednjih državah že nekaj časa v veljavi in so tudi plačani. Bolnikom brez obiska pri zdravniku omogočajo dostop do strokovnih navodil glede na vodenje njihove bolezni, zdravnikom pa zmanjšajo obremenitve z nepotrebnimi kontrolnimi pregledi. Toda stroka mora najprej jasno določiti, kdaj so takšni posveti dovoljeni, da bodo še varni za bolnike. Natančna navodila mora imeti tudi ZZZS, da bo lahko opravljal nadzorno funkcijo."
