Raziskovalca Don J.Q. Chen in Vivien K.G Lim iz nacionalne univerze v Singapurju sta izvedla dve raziskavi. V prvi so sodelovali dodiplomski študentje, v drugi pa odrasli, testiranje pa je bilo enako za obe starostni skupini.
Chen in Limova sta testirancem dala nalogo, da v danem tekstu podčrtajo vse črke ''e''. Tretjina skupine je morala pol ure delati brez premora. Druga tretjina je delala 20 minut in imela deset minut odmora, ki pa ga niso smeli uporabiti za brskanje po internetu, nato pa so delali še deset minut. Zadnja tretjina testirancev je svoj odmor izkoristila za brskanje po spletu.
Kot se je izkazalo, je bila skupina, ki je četrtino svojega delovnega časa porabila za sproščujoče brskanje po spletu, na splošno bolj produktivna od ostalih dveh – tako pri študentih, kot odraslih. Poročali so tudi o nižjih ravneh zdolgočasenosti in utrujenosti.
Limova je za Wall Street Journal povedala, da ko ljudje brskajo po spletu, največkrat obiščejo strani, ki so jim všeč (logično). Kot oddih za kavo ali malico, je tudi uporaba interneta tako prijetna izkušnja, med tem ko je preverjanje elektronske pošte ali pa telefoniranje mentalno obremenjujoče.
Sicer pa ne gre za prvo raziskavo, ki bi dokazovala pozitivne učinke ''internetnih oddihov'' na delavnost posameznika. Problem nastane pri nadzoru in omejevanju časa, ki ga delavec med svojim službenim časom preživi na spletu in ne za službene dolžnosti. Nič ni narobe, če vsake toliko časa zaidete na Facebook, Twitter ali YouTube, a problem nastane ko tam preživite celoten delavnik.
