Razkrivamo nove povezave župana Komende Tomaža Drolca z zasebnimi solastniki PC Komenda, ki so se pred meseci s pomočjo občine "rešili" milijonskih dolgov.

Kot smo razkrili pred dnevi, je PC Komenda od zasebnega podjetja Candor kupila dobrih osem odstotkov lastnega deleža. S poslom, težkim 2,3 milijona evrov, ki ga je kot večinska lastnica odobrila tudi občina pod vodstvom Drolca, je PC Komenda kot prvo prevzela nase dolgove do Factor banke, ki si jih je Candor nakopal ob soustanovitvi poslovne cone. Candor, ki ima že več mesecev blokiran bančni račun, je dobil tudi več tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče.

V torkovi izdaji smo razkrili tudi, da je v razvpito zgodbo PC Komenda preko Candorja vpletena vrsta Ropovih prijateljev in nekdanjih tesnih sodelavcev, in sicer Branko Plešinac, Goran Bizjak in Marijana Kanduti. Kot se je izkazalo, pa je v to zgodbo neposredno vpleten tudi župan Komende. V javnosti malo znana Herta Mikek, ki je tako kot Kandutijeva dolga leta, vse od ustanovitve poslovne cone, "hranila" lastniške deleže v Candorju, je namreč tašča Drolčeve hčere, Maje Drolec Mikek.

Drolec: Tega nisem vedel

Drolec, ki občino vodi vse od njene ustanovitve leta 1998, je zagotovil, da za lastništvo Herte Mikek v Candorju ni vedel oziroma je zanj izvedel šele v Dnevniku.

Po novem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sicer občina Komenda ne bi smela poslovati s podjetjem, v katerih je tudi posredni lastnik (več kot pet odstotkov) županov družinski član. Obenem bi moral biti župan, ki funkcije "ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničil nedovoljeni zasebni interes", pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov. Storiti bi moral tudi vse, da se mu izogne. "Stari zakon o preprečevanju korupcije instituta nasprotja interesov ni urejal, pri omejitvah poslovanja pa so veljala drugačna (manj stroga) razmerja, kot veljajo danes," so medtem na splošno pojasnili na komisiji za preprečevanje korupcije.

Čeprav je bila Herta Mikek v času, ko je bil zakon sprejet, še vedno posredna lastnica občinske PC Komenda, pa prejšnji predsednik komisije Drago Kos zatrjuje, da njena vpletenost, četudi bi Drolec zanjo vedel, z vidika nasprotja interesov ni problematična. Omejitve namreč veljajo le za družinske člane funkcionarja (kar tašča hčere ni) oziroma osebo, ki bi z njim živela v skupnem gospodinjstvu (prav tako ne).

Brez Candorja ne bi mogli postaviti poslovne cone

Drolec zatrjuje, da je v odnosu med Candorjem in občino vedno skrbel za delež občine. "Brez podjetja, ki je bilo izbrano po javnem razpisu, poslovne cone ne bi bilo mogoče postaviti," je dejal. Da bi karkoli vplivalo na odnos med Candorjem in občino, odločno zanika, "za kar nisem niti imel razloga". Da bi se izločil iz odločanja o zadevah, povezanih s PC Komenda, pa po njegovih besedah ni osnove.

"Do sredine leta 2010 sem vodil nadzorni svet PC Komenda, ki je štel deset članov. Ne spomnim se, da kdaj sklepov, ki jih je pripravljala direktorica, ne bi sprejemali soglasno," je dejal Drolec. "Ali je bilo direktoričino delo zunaj pooblastil, pa sam osebno nisem preverjal. Zaključne račune poslovanja smo potrjevali soglasno in zato menim, da kršitev ni bilo. Če pa so kršitve bile, je te potrebno ustrezno sankcionirati," je dodal.

Že več dni skušamo za komentar pridobiti tako Bizjaka kot Plešinca, vendar neuspešno. Za pojasnila glede vpletenosti več tesnih prijateljev in sodelavcev v zgodbo okrog PC Komenda smo se pred dnevi obrnili tudi na Toneta Ropa, sedaj podpredsednika Evropske investicijske banke (EIB), vendar je tiskovni predstavnik EIB Dušan Ondrejička zatrdil, da zaradi dopustov pred 30. avgustom to ne bo mogoče.

tomaz.modic@dnevnik.si