Na križišču med Resljevo in Kotnikovo ulico je bil sicer načrtovan manjši stanovanjski blok, namesto njega pa je dolgo stala le ograja, za katero se je nahajal kup gradbenih odpadkov, ki jih je deloma že prekrilo zelenje. Lani poleti pa sta Zavod Bunker in Kud Obrat s sodelovanjem lokalne skupnosti poskrbela za uresničitev urbanih vrtov v projektu Onkraj gradbišča.
Na občini bodo razmislili, kje bi še lahko uredili take vrtove
"V Zavodu Bunker smo se že dalj časa želeli bolj vključiti v lokalno okolje," pove koordinator projektov Samo Selimović, "zato smo tudi izvajali raziskave med okoliškimi prebivalci in ugotovili, da je to gradbišče ena od problematičnih točk za prebivalce." Podobno so razmišljali tudi pri Kudu Obrat, kjer so Zavodu Bunker predlagali, da bi na tem gradbišču uredili urbane vrtove. "Pred tem smo pri prebivalcih preverili, ali si sploh želijo vrtičkov, in kmalu smo ugotovili, da imajo natančno to željo," pove Urška Jurman iz Kuda Obrat.
Pri Mestni občini Ljubljana, ki je lastnik zemljišča, so se na projekt sprva odzvali z zadržkom. "Začasne rabe zemljišč se drži neki predsodek, kot denimo, da se nas ne bodo mogli znebiti," pravi Selimović in doda: "Na koncu je mesto le dalo dovoljenje skupaj z zavezo, da bodo, če se naš projekt obnese, na občini poskušali s podobnim pristopom tudi na drugih podobnih lokacijah, ki jih v Ljubljani ni malo".
Po pridobitvi dovoljenj so skupaj z okoliškimi prebivalci začeli urejati gradbišče. Urška Jurman pravi, da so najprej postavili vhodna vrata. Gradbišče je namreč zaklenjeno, predvsem zaradi varnosti, saj je del še neurejen. Vsi vrtičkarji imajo svoje ključe, ki jih dobijo s podpisom pristopne izjave, enkrat na teden pa imajo tudi dan odprtih vrat, ko se lahko s projektom seznanijo mimoidoči.
Z vrtnarjenjem do povezovanja lokalne skupnosti
Danes vrtičke nasproti železniške postaje obdeluje več kot dvajset ljudi. "Starostna struktura je zelo pestra, saj vrtičke urejajo tako mladi kot tudi upokojenci, pridružilo pa se nam je tudi nekaj tujcev." Na prvem sestanku so postavili tudi nekaj osnovnih pravil, pove Jurmanova: "Prvo pravilo je, da si moraš vrt urediti sam. Drugo pravilo je, da je poleg odgovornosti za svoj vrt treba prevzeti tudi del odgovornosti za skupne prostore. In zadnje pravilo je, da ne smejo uporabljati herbicidov in pesticidov." Pri urejanju gredic so si pomagali tudi z odpadnim gradbenim materialom. Za pritok deževnice v zbiralnik so tako uporabili zapuščeno cev, ki so jo pritrdili na žleb sosednje hiše, za orodje pa so postavili tudi skupno lopo.
Zraven vrtičkov je tudi ploščad s stoli, namenjena druženju, kar je tudi bil namen projekta. Selimović namreč pravi: "Poleg pridelovanja zelenjave je pomembno tudi to, da imajo ljudje zdaj prostore, kjer se lahko družijo. Dejansko si zdaj tudi sami tu organizirajo večerje, predvajajo risanke in podobno." Da so se ljudje zbližali, priča dejstvo, da včasih poskrbijo tudi za vrtičke svojih sosedov, ko ti ne morejo priti. "Vse poteka samoiniciativno in brez konfliktov," zaključi Selimović.