Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v današnjem nagovoru zbranim izpostavil, da so kranjske klobase zadnja leta znova pridobile na prepoznavnosti, zaslugo za to pa je pripisal gospodarskemu interesnemu združenju GIZ Kranjska klobasa, ki združuje certificirane proizvajalce kranjskih klobas. "Napor, ki je bil tu vložen, je lahko vodilo za nekatere druge napore, ker ste pokazali, da znate s sistematičnim delom ohraniti produkt, ga tipizirati in na ta način preprečiti vdore ponaredkov," je izpostavil. Ob tem je opozoril še, da kranjska klobasa v času pritiskov cenejših proizvajalcev, ki ogrožajo potrošnika, predstavlja odmik v pravo smer - v smer, kjer je pomembna kakovost.
V zvezi z novico, da nekateri hrvaški mesnopredelovalni obrati kupcem pod imenom kranjska klobasa ponujajo klobase, ki to še zdaleč niso, je Židan dejal, da je težava v tem, da je kranjska klobasa trenutno zaščitena le na nacionalni ravni. Postopek zaščite na evropski ravni medtem poteka že od leta 2009, minister pa upa, da bo zaključen do konca prihodnjega leta. Kljub temu je zaradi zlorab na Hrvaškem napovedal ukrepanje. Na ministrstvu imajo v načrtu neposredni razgovor s hrvaško delegacijo, ki bo te dni pristna na sejmu v Gornji Radgoni, ter opozorilo prek diplomatske pošte.
Letošnji Festival kranjske klobase, ki poteka v organizaciji Športnega društva Sora, se je sicer začel z izborom najboljše kranjske klobase 2011. Nagrada je šla po odločitvi strokovne komisije in zbranih pokuševalcev znova v roke Mesariji Arvaj. Drugo mesto so zasedle kranjske klobase Krasa Sežana, tretje pa kranjske klobase Košakov TMI. Kot je za STA pojasnil vodja festivala Jure Jezeršek, želijo z dogodkom, ki bo ob tradicionalnih slovenskih okusih in ritmih trajal do sobote, privabil pa naj bi okoli 4000 ljudi, kranjsko klobaso "znova dvigniti v višave, da bo cenjena, kot je nekdaj že bila".
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Predsednica strokovne komisije Marlena Skvarča, sicer predstavnica Biotehnične fakultete v Ljubljani, je ob tem izpostavila, da se je kvaliteta klobas glede na zadnja leta še dvignila in da se to pozna zlasti v podrobnostih. Zgodovina kranjske klobase pod tem imenom sicer sega v 19. stoletje, njena predzgodovina pa je še veliko starejša, saj je mogoče pisna in slikovna pričevanja zaslediti že v srednjem veku, pa je danes pojasnil etnolog Janez Bogataj, ki bo konec leta izdal monografijo Mojstrovine s kranjsko klobaso.
Spomnil je še, da se je kranjsko klobaso v preteklosti jedlo predvsem kot priboljšek oz. kot malico, nikoli pa kot glavno jed. Tradicionalno je kranjska klobasa po njegovih besedah postrežena s kosom kruha, žemljo ali kajzarico, z gorčico in hrenom, vse ostale jedi so interpretacije. Gre za pomemben simbol Slovenije, se je strinjal z ministrom Židanom. "Kranjska klobasa je ena naših posebnosti in je gotovo tista blagovna znamka s področja kulinarike, ki je najbolj razpoznavna v svetu," je pojasnil. V tej luči je dodal, da kranjske klobase delajo v številnih evropskih državah, na Novi Zelandiji, v Avstraliji, v ZDA, v Argentini in še kje.
