Ptujčanka je v nedeljo na domačem stadionu dan pred iztekom norm za nastop na SP preskočila želenih 665 cm, kolikor znaša norma B. Slovenski rekorderki se je po številnih nastopih v sezoni, ko je prepotovala vso Evropo, dosegla nekaj odmevnih zmag, odvalil kamen s srca, potem ko je v drugem poskusu skočila 667 cm. Da je bila nedelja njen dan, je dokazala v tretji seriji, ko je skočila 663 cm.
Kakšni so občutki dan po tekmi?
Dobri. Res sem vesela, da mi je uspelo. Ves čas sem verjela vase, tudi ko mi kdaj ni šlo. Vedela sem, da sem sposobna izvesti skok, ki mi bo prinesel vozovnico za Daegu.
Razmere za skoke so bile odlične, saj vam je pihal veter s hitrostjo +1,9 m/s v hrbet. Je bilo to tisto, kar ste potrebovali?
Ničkolikokrat v tej sezoni sem imela smolo z vetrom. Na državnem prvenstvu teden dni prej, denimo, so imeli tisti, ki so tekmovali v soboto, odlične razmere, v nedeljo pa teh ni bilo. Tokrat je bilo drugače že na ogrevanju. Povsem drugačen je občutek, ko je temperatura pravšnja, ko piha veter v hrbet. Ko sem že na ogrevanju izvedla super skok, ki bi zadostoval za normo, sem vedela, da se moram le še umiriti in to pokazati na tekmi.
Začeli ste s prestopom, kar je za skakalce vedno najslabše...
Drži. A sem ostala mirna in odločena, da pokažem znanje. Ko pa mi je v drugi seriji uspel ta skok, se mi je res odvalil velik kamen s srca.
Že v petek bo slovenska reprezentanca odpotovala v Južno Korejo. S kakšnimi cilji boste šli na pot?
Če sem odkrita, o svetovnem prvenstvu še nisem veliko razmišljala. Želim si predvsem, da bi občutke s te tekme prenesla v Južno Korejo.
