V lanskem prvem polletju je sicer NLB na ravni banke ustvarila 20,1 milijona evrov izgube po davkih, na ravni skupine pa je izguba dosegla 34,6 milijona evrov.

V prvih šestih mesecih letos so rezervacije in oslabitve v luči še vedno težavnih razmer v nekaterih sektorjih slovenskega gospodarstva na ravni matične banke dosegle 90,9 milijona evrov, kar je 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Na ravni skupine pa so znašale 125,6 milijona evrov, kar je 24 odstotkov manj kot v prvih šestih mesecih 2010.

Kot NLB navaja v polletnem poročilu, banka še naprej dosega soliden rezultat pred rezervacijami in oslabitvami. Na ravni matične banke je tako NLB pred rezervacijami in oslabitvami ustvarila 95,5 milijona evrov dobička, na ravni skupine pa 132,6 milijona evrov.

Čiste obresti so se na ravni NLB v medletni primerjavi zvišale za odstotek na 142,3 milijona evrov, na ravni skupine pa so bile z 220,2 milijona evrov nižje za tri odstotke. Čisti neobrestni prihodki, pri katerih prevladujejo prihodki od provizij, so se na ravni banke zvišali za 16 odstotkov na 75,1 milijona evrov, na ravni skupine pa za 13 odstotkov na 101,9 milijona evrov.

Vseobsegajoči poslovni izid, ki upošteva tudi vrednotenje vrednostnih papirjev in denarnih tokov, ki se izkazujejo preko kapitala, je bil na ravni banke izguba v višini 10,4 milijona evrov, na ravni skupine pa v višini 3,9 milijona evrov. Izguba je bila v medletni primerjavi nižja za 67 oz. 91 odstotkov.

Banka izpostavlja, da je v prvem polletju sprejemala številne ukrepe za znižanje stroškov in izboljšanje stroškovne učinkovitosti poslovanja. Stroški so se na ravni banke v primerjavi s prvim polletjem znižali za odstotek, na ravni skupine pa za tri odstotke.

Poleg tega v banki zagotavljajo, da so nemoteno izpolnjevali likvidnostne zahteve, medtem ko je bilo odobravanje novih posojil "selektivno s strožjimi merili in doslednim izvajanjem politike zavarovanj". NLB Skupina je tako povečala zahteve po zavarovanjih in poostrila kriterije glede upravičenosti projektov, obenem pa je tudi pospešila oblikovanje oslabitev in rezervacij, saj se je v negotovih gospodarskih razmerah kakovost zavarovanj zmanjšala.

Vrednost posojil nebančnemu sektorju je bila v primerjavi s prvim polletjem lani z 9,02 milijarde evrov nižja za dva odstotka, na ravni skupine pa se je prav tako znižala za dva odstotka na 11,66 milijarde evrov.

Kot pravijo v NLB, poslovanje skupine tako še vedno zaznamuje stagnacija kreditne rasti. Posledice gospodarske krize so se tako po navedbah največje slovenske banke kazale v poslabševanju portfelja naložb skupine in posledično v potrebi po reprogramiranju kreditov v sektorjih, ki so bili z recesijo najbolj prizadeti.

Vloge nebančnega sektorja medtem ostajajo na ravni s konca lanskega leta. Na ravni matične banke se je tako njihov vrednost zvišala za odstotek na 7,77 milijarde evrov, na ravni skupine pa je ostala pri 10,4 milijarde evrov.

Bilančna vsota skupine NLB je ob koncu junija znašala 17,43 milijarde evrov in je bila za tri odstotke manjša kot ob koncu 2010, bilančna vsota matične banke pa se je s 13,65 milijarde evrov zmanjšala za odstotek.

Kapitalska ustreznost skupine in banke je bila ob koncu junija 12,1 odstotka in je bila tako za 1,9 oziroma 2,1 odstotka višja kot ob koncu lanskega leta. Količnik temeljnega kapitala (Tier 1) se je po marčni dokapitalizaciji v višini 250 milijonov evrov na ravni skupine okrepil za dve odstotni točki na osem odstotkov, na ravni banke pa za 2,5 odstotne točke na devet odstotkov.

NLB je sicer le ob upoštevanju marčne dokapitalizacije opravila letošnji stresni test bank v EU. Banke bi morale na testih ob koncu leta 2012 v primeru neugodnega gospodarsko-finančnega scenarija razpolagati z vsaj petimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1). Ocenjeni količnik za NLB bi po neugodnem scenariju v letu 2012 dosegel 5,3 odstotka.

Največja slovenska banka bo tako predmet okrepljenega nadzora Banke Slovenije z namenom, da se čim prej zagotovi višja kapitalska ustreznost. Pripravlja se tako nova dokapitalizacija banke, pri kateri naj bi za razliko od marčne sodelovali zasebni vlagatelji. Omenja se Evropska banka za obnovo in razvoj, želja pa je, da bi dokapitalizacija dosegla celo 400 milijonov evrov.