Dekret dovoljuje ustanavljanje političnih strank poleg stranke Baas, ki z ustavnim statusom "voditelja države in družbe" v Siriji vlada od leta 1963. Al Asadov dekret pomeni, da lahko začne predlog zakona veljati nemudoma brez potrditve v parlamentu, poročanje sirske tiskovne agencije Sana povzema francoska AFP.

Politični pluralizem je ena glavnih zahtev protestnikov, ki na sirskih ulicah od 15. marca skoraj vsak dan zahtevajo reforme v državi. Al Asadov režim se je nanje spravil z nasiljem, ki je doslej terjalo že okoli 1700 življenj.

Varnostni svet ZN je v sredo po dolgotrajnih pogovorih le obsodil nasilje nad protestniki v Siriji in v predsedniški izjavi tudi pozval, da se tiste, ki stojijo za nasiljem, pokliče na odgovornost.

Sprejem izjave sta med drugim pozdravili Francija in Velika Britanija. Britanski zunanji minister William Hague je menil, da izjava odraža vse večjo mednarodno zaskrbljenost nad dogajanjem v Siriji, po mnenju njegovega francoskega kolega Alaina Juppeja pa obsodba pomeni prelomnico v odnosu mednarodne skupnosti do razmer v tej državi.

ZDA so medtem po sprejemu izjave še zaostrile svoje stališče. Kot je v sredo dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney, nočejo, da bi al Asad ostal na čelu države zaradi stabilnosti, saj je prav on vzrok za nestabilnost v Siriji. ZDA po njegovih besedah iščejo načine, kako bi še povečale pritisk na režim, saj so podobe "brutalnosti sirske vlade nad svojimi ljudmi groteskne in grozljive".

Na obsodbo v VS ZN se je odzvala tudi mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch, ki meni, da sprejeta izjava kaže na to, da "Sirija ne more več računati niti na svoje tesne zaveznike". Al Asad mora prisluhniti močnemu sporočilu VS ZN in ustaviti napade na mirne protestnike, so prepričani v HRW.

VS ZN je sicer v sredo nasilje v Siriji obsodil s predsedniško izjavo, ki ni tako močna kot resolucija in v veliko primerih služi kot kompromis. Predsedniška izjava namreč ni pravno zavezujoča in ne more vsebovati sankcij, pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa.

Zanjo so si prizadevale predvsem Rusija, Kitajska, Brazilija, Indija in Južnoafriška republika, medtem ko so bile zahodne države bolj naklonjene resoluciji. Od izjave se je sicer ogradil Libanon. Libanonska televizija je poročala, da se je libanonski veleposlanik vzdržal glasovanja o izjavi in ponovno izrazil podporo sirski vladi.

Nasilje sirskih oblasti nad protestniki pa se medtem nadaljuje. Po besedah očividcev je v sredini nasilni akciji varnostnih sil in vojske, ki je skušala zatreti še enega v vrsti protirežimskih protestov v Hami, umrlo najmanj 30 oseb. Vojska naj bi proti protestnikom uporabljala tudi kasetne bombe, poroča AFP.

Neimenovani očividec je za AFP povedal še, da se številne žrtve režimskega nasilja zdravijo v bolnišnicah in da so nekatere okoliške hiše po posredovanju varnostnih sil zajeli požari.

Nasilno posredovanje sirske vojske naj bi se po besedah očividca nadaljevalo tudi danes. "V mestu so zelo težki pogoji. Ne deluje telekomunikacijski sistem, ni elektrike in vode, primanjkuje pa tudi hrane," je dodal.